Jedro

Tožnik, ki je v pravdni zadevi delno uspel, je na podlagi določbe 48. člena ZBPP dolžan povrniti 491,59 EUR, ki so bili izplačani kot stroški BPP v zadevi Okrožnega sodišča v Celju opr. št. Bpp 403/2009, saj je pridobil premoženje, ki bistveno presega stroške zastopanja v okviru dodeljene mu BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo upravičencu do brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) naložila povrnitev 491,59 EUR stroškov postopka, izplačanih iz sredstev BPP. Pojasnila je, da je bila BPP dodeljena upravičencu zaradi plačila odškodnine v obliki sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. P 686/2007 z dne 27. 2. 2009, s katero je sodišče upravičencu prisodilo odškodnino v višini 15.800,00 EUR s pp ter pravdne stroške v višini 376,38 EUR s pp. O tej pritožbi je odločilo Višje sodišče v Celju s sodbo, opr. št. Cp 845/2009 z dne 11. 3. 2010, s katero je upravičencu poleg že prisojenega zneska prisodilo še nadaljnjih 7.000,00 EUR odškodnine s pp in nadaljnjih 262,10 EUR pravdnih stroškov s pp, posledično pa toženi stranki v plačilo naložilo pritožbene stroške upravičenca v višini 163,80 EUR s pp. Ker je upravičenec s predmetno tožbo uspel in pridobil premoženje, odškodnino v višini 7.000,00 EUR, ki ni preživnina ali odškodnina za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki mu je bil dolžan dajati preživljanje, in katere višina občutno presega višino sredstev, izplačanih iz naslova BPP, je dolžan Republiki Sloveniji povrniti 491,59 EUR, ki so bili izplačani iz BPP, pri čemer je upravičenec prejel tudi pritožbene stroške, ki so bili naloženi v plačilo nasprotni stranki, v višini 163,80 EUR in do povračila katerih je upravičena Republika Slovenija, saj so bili izplačani iz sredstev BPP.

2. Tožnik v tožbi pojasnjuje, da je v predmetnem postopku prejel le 15.800,00 EUR (kar je predmet vračila stroškov zastopanja v ločenem postopku), ne pa tudi 7.000,00 EUR, stroškov BPP ne more plačati, ker nima denarja. Je invalidsko upokojen in prejema le 400,00 EUR pokojnine, pri čemer žena ni zaposlena, za najemnino stanovanja pa plačujeta 350,00 EUR in mu tako ostane za preživetje le 50 EUR. Zaradi težkih finančnih razmer teh stroškov ne more poravnati in predlaga, da sodišče predmetno odločbo odpravi. Prav tako prosi, da ga sodišče oprosti plačila sodne takse.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Sodišče ugotavlja, da je v sporni zadevi treba uporabiti 48. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki v prvem odstavku določa, da je upravičenec do BPP, če je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. V petem odstavku tega člena ZBPP je določena dolžnost BPP upravičenca do povrnitve stroškov, izplačanih iz naslova BPP, v primeru pridobitve premoženja ali dohodkov na podlagi izvensodne ali sodne poravnave, ko je BPP upravičenec dolžan povrniti Republiki Sloveniji polovico stroškov, ki so bili plačani iz naslova BPP.

6. V zadevi ni sporno dejstvo, da je bila tožniku (po vložitvi tožbe) z odločbo organa za BPP Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. Bpp 403/2009 z dne 16. 3. 2009, v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Celju opr. št. P 686/2007, dodeljena BPP v obliki sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. P 686/2007 z dne 27. 2. 2009. Nadalje ni sporno, da je bila pritožba vložena in da je tožena stranka s sklepom, opr. št. Bpp 403/2009 z dne 15. 4. 2009, pooblaščenki tožnika priznala potrebne izdatke in nagrado v višini 491,59 EUR. Prav tako je nesporno dejstvo, da je bilo o predmetni pritožbi odločeno s sodbo Višjega sodišča v Celju, opr. št. Cp 845/2009 z dne 11. 3. 2010, s katero je bilo pritožbi tožeče stranke delno ugodeno in je bila tožeči stranki prisojena še dodatna odškodnina v višini 7.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 7. 2005 dalje do plačila in 262,10 EUR stroškov pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku izpolnitvenega roka, toženi stranki pa je bila naložena dolžnost povrnitve 163,80 EUR stroškov pritožbenega postopka tožeči stranki.

7. Zaradi neizpolnitve obveznosti v pravdnem postopku tožene stranke, je tožnik zoper slednjo kot upnika vložil predlog za izvršbo. V izvršilnem postopku, ki je tekel pri Okrajnem sodišču v Celju pod opr. št. 0119 I 557/2010, je bil 7. 6. 2013 izdan sklep, s katerim je bil izvršilni postopek ustavljen. V obrazložitvi sklepa je navedeno, da je izvršitelj A.A. po opravljenih uspešnih rubežih dolžnikovih premičnin, dne 8. 3. 2012 sodišču podal dokončno poročilo o izvršilnem dejanju, v katerem ugotavlja, da so bile zarubljene premičnine uspešno prodane z neposredno pogodbo in terjatev upnika v celoti poplačana, pri čemer je izvršilni postopek tekel zaradi izterjave 23.613,95 EUR s pp. Navedeni sklep je postal pravnomočen in izvršljiv dne 9. 7. 2013. 8. Ob upoštevanju zgoraj navedenih podatkov je tožnik, ki je v pravdni zadevi delno uspel, tudi po presoji sodišča, na podlagi določbe 48. člena ZBPP dolžan povrniti 491,59 EUR, ki so bili izplačani kot stroški BPP v zadevi Okrožnega sodišča v Celju opr. št. Bpp 403/2009, saj je pridobil premoženje, ki bistveno presega stroške zastopanja v okviru dodeljenega mu BPP.

9. Sodišče tožniku pojasnjuje, da v zadevi ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na njegovo slabo finančno situacijo, ker mu zakon za to ne daje podlage. Lahko pa tožnik sam, na podlagi določbe 43. člena ZBPP, toženi stranki predlaga sklenitev dogovora o načinu vračila dolgovanega zneska, kjer se bo upoštevalo tako njegovo finančno stanje kot socialni položaj.

10. Na zgoraj navedeni dejanski podlagi je zato izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, zato je sodišče tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Sodišče o predlogu za taksno oprostitev ni odločalo, ker se v postopkih odločanja o BPP v skladu z 10. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodna taksa ne plača.