Jedro

Na nepremičninah, ki so predmet spora med dedičema, je vpisana lastninska pravica F. do celote, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko je tako izkazano (lastninsko) pravico vdove štelo za bolj verjetno od pravice dediča zapustnika, da je to premoženje skupno premoženje zakoncev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. in 2. točka).

II. Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek prekinilo (1. tč.); dediča I. je napotilo na pravdo, da zoper dedinji F. in N. vloži tožbo za ugotovitev, da v zapuščino sodijo tudi denarni prihranki 6000 EUR in 1/2 parc. št. 2942/0 k. o. X ter 1/2 parc. št. 2381/0 k. o. X (2. tč.); določilo je rok za vložitev tožbe trideset dni po pravnomočnosti sklepa; če v danem roku ustrezna tožba ne bo vložena, je napovedalo nadaljevanje postopka (4. tč.). Na pravdo zaradi ugotovitve, da v zapuščino ne sodi ½ osebnega avtomobila znamke R., reg. št. ..., je zapuščinsko sodišče napotilo tudi dedinjo F., a ta del sklepa (3. tč.) ni izpodbijan.

2. Zoper 1. in 2. točko sklepa pa se je pritožil dedič I. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi ter ga razglasi za dediča, sodedinji F. pa naprti plačilo vseh njegovih stroškov; pritožbene tudi opredeljuje. Navaja, da je postopek že dvakrat prekinjen, prvič, ker je bila sporna oporoka, sedaj pa še zaradi napotitve na pravdo. Meni, da bi vsaj za del zapuščine, ki ni sporen, sodišče moralo izdati sklep o dedovanju, za prekinitev pa po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) po njegovem ni pogojev in sklep v tej smeri tudi ni obrazložen, kar uveljavlja kot procesno kršitev. Sicer pa meni, da bi bilo treba glede na notarsko izjavo zapustnika, ki jo je predložil, in iz katere izhaja, da je šlo pri gradnji hiše ter vikenda – parc. št. št. 2942/0 k. o. X ter parc. št. 2381/0 k. o. X, za skupno premoženje zakoncev, na pravdno napotiti kvečjemu vdovo F., da to ni premoženje zakoncev oz. zapuščina.

3. Na pritožbo ni odgovorila nobena od dedinj.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V zapuščinskem postopku se uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP) le, če ni v Zakonu o dedovanju drugače določeno (163. čl. Zakona o dedovanju; ZD). Prekinitev postopka pa ZD ureja posebej; Če je med dediči spor bodisi o dejstvih bodisi o uporabi prava, prekine sodišče zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, in sicer tudi v primeru, če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino (1. tč. 211. čl. ZD). Grajana prekinitev je zato pravilna in uveljavljani razlog kršitve določb postopka v tej zvezi ni utemeljen, kar pa na možnost izdaje delnega sklepa (1. odst. 314. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD) ne vpliva nujno.

6. Sodišče napoti na pravdo oziroma na upravni postopek tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (1. odst. 213. čl. ZD). Res je sicer premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja njune zakonske zveze, njuno skupno premoženje (2. odst. 51. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih), vendar ima zakonec lahko tudi svoje posebno premoženje (npr. že po 1. odst. istega zakonskega določila: „Premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga.“) Na nepremičninah, ki so predmet spora med dedičema, je vpisana lastninska pravica F. do celote, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko je tako izkazano (lastninsko) pravico vdove štelo za bolj verjetno od pravice dediča zapustnika, da je to premoženje skupno premoženje zakoncev. Posledično je pravilno in zakonito, da je na pravdo napoten pritožnik. Ta naj dokaže, da so tudi sporni nepremičninski deleži zapuščina, in sicer iz naslova deleža pokojnika na skupnem premoženju zakoncev. Izjava, ki jo je v obliki notarskega zapisa podal zapustnik, v kateri pojasnjuje skupno gradnjo na nepremičnini, vpisani na ime vdove, bo imela kvečjemu dokazno vrednost v pravdi, ki/če jo bo sprožil dedič, ne more pa imeti že sama na sebi večjega pomena kot vpis pravice v zemljiški knjigi.

7. Vprašanja denarnega zneska, glede katerega je pritožnik tudi napoten na pravdo, se ta v pritožbi ne dotika. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD).

8. Po 1. odst. 174. čl. ZD vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka, zato mora tudi pritožnik sam kriti stroške tega pritožbenega postopka.