Jedro

Glede pritožbenih navedb, da je bila tožnica s strani ZRSZ napotena na zdravniški pregled na MDPŠ, ki pa je v nasprotju z mnenjem izvedenskega organa ugotovil, da tožnica ni sposobna za pridobitno delo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne gre za mnenje, ki bi imelo v primeru ugotavljanja invalidnosti odločilno vlogo. Enako kot ostala dokazna dokumentacije je bilo tudi omenjeno vprašanje predmet presoje sodišča. Do medicinske dokumentacije se je opredelil tudi izvedenski organ, katerega mnenje je sodišče, zaradi prepričljivosti, tudi upoštevalo pri svoji odločitvi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 12. 9. 2018 in odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 29. 3. 2018. Tožnico je s 30. 11. 2017 razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega po 4 ure dnevno, 20 ur tedensko, na drugem delu z omejitvami: lažje fizično delo, z ročnim premeščanjem bremen do 7 kg, s hojo po ravnem terenu, brez dela na višini in vzpenjanja po lestvi, brez počepanja in poklekanja, v ugodnih mikroklimatskih razmerah, brez stika s strankami, brez vsiljenega tempa in ritma dela, kjer si sama lahko narekuje tempo in ritem dela za doseganje polne delovne učinkovitosti in z možnostjo higienske oskrbe, od 30. 11. 2017 dalje. O pravici, odmeri in izplačevanju delnega nadomestila bo odločila tožena stranka s posebno odločbo (I. do III. točka izreka). Tožbeni zahtevek, da se tožnico s 30. 11. 2017 razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se ji od tega dne dalje prizna pravica do invalidske pokojnine, pa je zavrnilo (IV. točka izreka). Nadalje je še odločilo, da je tožena stranka dolžna za tožnico povrniti stroške postopka v višini 50 % (V. točka izreka).

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov in zaradi kršitve Ustave RS – načela enakega obravnavanja. Tožnica uvodoma izpostavlja, da je že v postopku pred sodiščem prve stopnje podala dokazni predlog za postavitev tujega izvedenca specialista ORL, ki pa mu sodišče ni sledilo z obrazložitvijo, da je predlagani dokaz nepotreben. S tako odločitvijo se tožnica ne strinja, saj meni, da je izvedenski organ podal nepravilno oceno o njeni preostali delazmožnosti. V nadaljevanju pojasnjuje, da je bila v času od 20. 9. 2010 do 7. 6. 2015 zaposlena kot prodajalka v trgovini, čeprav je po izobrazbi vzgojiteljica. V navedenem obdobju je koristila skrajšani delovni čas zaradi starševstva. Delo je le s težavo opravljala, saj je globoko v očesu čutila hude bolečine, imela pa je tudi smrdeč gnojen izcedek iz nosu. Ker zaradi zdravstvenih težav dela ni mogla več opravljati, je bila prisiljena podati odpoved. Zgolj formalno se je zaposlila kot direktorica v družbi svojega moža, vendar pa del in nalog nikoli ni opravljala, temveč je delo opravljal njen mož. Gnojni smrdeči izcedek iz nosu ter hude bolečine so stalnica. Težave je podrobno opisal in pojasnil tudi njen lečeči zdravnik dr. A. A. Do delazmožnosti se sicer ni hotel opredeljevati, vendar pa je iz njegovega pričanja razvidno, da tožnica ni sposobna opravljati nobenih del in nalog in da je vsak, ki je imel podobno operacijo kot tožnica, upokojen. Zgolj starost tožnice ne more in ne sme biti razlog, da se njenemu zahtevku za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti ne ugodi. Član izvedenskega organa je bil tudi specialist ORL, katerega mnenje se bistveno razlikuje od izpovedbe tožničinega lečečega zdravnika. Tožnica je v postopku podala obširne pripombe na delo članov komisije, vendar pa sodišče ni sledilo njenemu dodatnemu dokaznemu predlogu po postavitvi tujega izvedenca specialista ORL. Izvedenci so namreč njene pripombe kot neutemeljene zavračali, kar je bilo po ustaljeni praksi tudi pričakovano. Kljub podaji pripomb namreč člani izvedenskega organa zagovarjajo že podano mnenje. Izvedenci se niso opredelili do stalnih bolečin, ki so pri tožnici prisotne in ki jih mora lajšati s predpisanimi zdravili. Z zdravili je lajšala bolečine, kar jo je pripeljalo do odvisnosti. Zdravil pa ni jemala samovoljno, kot je to mogoče razbrati iz mnenja izvedencev. Da ni sposobna za pridobitno delo je nenazadnje potrjeno z njenimi poskusi, da bi vendarle opravljala kakršnokoli delo. Tudi s strani ZRSZ je bila napotena na zdravniški pregled na MDPŠ. Po pregledu je bilo podano mnenje, da ni sposobna za pridobitno delo. Zakaj se mnenje MDPŠ bistveno razlikuje od mnenja postavljenih izvedencev v tem postopku, ni mogoče pojasniti. Tožnica je vsekakor pripravljena delati in se aktivno vključiti v delovni proces. Vendar pa pridobitnega dela objektivno ni sposobna opravljati zaradi konstantnih hudih bolečin ter smrdečega izcedka iz nosu. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev o zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 12. 9. 2018, s katero je bila tožničina pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 29. 3. 2018, zavrnjena. V reviziji je bil spremenjen prvi odstavek izreka odločbe tako, da se tožnica razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se ji prizna pravica do dela na drugem delu z omejitvami: lažje fizično delo, z ročnim premeščanjem bremen do 7 kg, s hojo po ravnem terenu, brez dela na višini in vzpenjanja po lestvi, brez počepanja in poklekanja, v ugodnih mikroklimatskih razmerah in le z občasnimi stiki s strankami, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko, od 30. 11. 2017 dalje.

6. V zadevi je sporno, ali je pri tožnici podana I. kategorija invalidnosti in s tem, ali izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do invalidske pokojnine.

7. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)2 v 41. členu določa pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Skladno s 1. alinejo navedenega člena pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije. V 1. alineji drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2 je določeno, da je invalidnost I. kategorije podana, če zavarovanec ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je tožnica rojena leta 1981 ter da je po izobrazbi vzgojiteljica predšolskih otrok. Ima okrog 12 let delovne dobe. Delala je kot prodajalka v trgovini B. Nazadnje je delala kot direktorica (pisarniško delo) v lastnem podjetju. Dne 27. 9. 2017 je osebni zdravnik podal predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja. V predsodnem postopku sta invalidski komisiji podali mnenji, da je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti. S časovno razbremenitvijo ter s stvarnimi razbremenitvami pri delu je zmožna opravljati drugo delo.

9. Zaradi ugotovitve dejanskega stanja je sodišče prve stopnje izvedlo številne dokaze. Med drugim je pridobilo tudi izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri C. fakulteti Univerze v D. v sestavi katere so sodelovali specialist nevrolog, specialistka ORL, specialist MDPŠ in specialistka psihiatrije. Kot pričo je zaslišalo tudi tožničinega osebnega zdravnika. Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje presodilo, da so v okviru III. kategorije invalidnosti potrebne dodatne razbremenitve pri delu in je s tem v zvezi odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke ter razsodilo, kot je to razvidno iz II. in III. točke izreka izpodbijane sodbe. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in s tem priznanje pravice do invalidske pokojnine, saj sodišče prve stopnje ugotavlja, da pri tožnici ni prišlo do izgube delovne zmožnosti. Podlago za tako odločitev je sodišče imelo v podanem izvedenskem mnenju.

10. Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za strokovno prepričljivo izvedensko mnenje. Tudi če se tožnica s takim izvedenskim mnenjem ni strinjala, ker je pričakovala ugotovitev, da je pri njej prišlo do izgube delovne zmožnosti, to še ne pomeni, da je mnenje nepravilno in da so člani izvedenskega organa tožničine pripombe neutemeljeno zavračali. Člani izvedenskega organa so proučili medicinsko dokumentacijo ter tožnico tudi osebno pregledali. Sodišče je na naroku zaslišalo dva člana izvedenskega organa. Odgovorili so tudi na vsa zastavljena vprašanja, pri čemer njihovo mnenje tudi ni v nasprotju z medicinsko dokumentacijo v spisu.

11. Ključno za razsojo sporne zadeve je vprašanje, kako tožničine zdravstvene težave vplivajo na njeno delovno zmožnost. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da ima tožnica težave po odstranitvi benignega tumorja iz področja paranazalnih sinusov. Posledice so trajne. Zaradi operacije ima pogost izcedek iz nosu. Obloge v nosu, ko se naberejo, so neprijetnega vonja. Izvedenci tudi verjamejo anamnestičnemu podatku o bolečinah, ki so povezane s posledicami kirurškega zdravljenja in z nastajanjem oblog v operativni votlini. Kot vzgojiteljica predšolskih otrok ali prodajalka, tožnica ne bi mogla delati. Ne gre pa za stanje, da tožnica ne bi bila sposobna prav za nobeno pridobitno delo v skrajšanem času in s stvarnimi razbremenitvami. Enako ugotavlja tudi specialistka psihiatrinja. Tožnica namreč ni bila nikoli v psihiatrični obravnavi, prav tako tudi ni bila zaradi kakšne psihične motnje obravnavana pri drugih specialistih. Pomoč je poiskala šele 5. 7. 2021. Izvedenski organ, v katerem so sodelovali tudi ustrezni specialisti glede na tožničine zdravstvene težave, prepričljivo ugotavlja, da so zaradi posledic operacije, po odstranitvi benignega tumorja iz področja paranazalnih sinusov, ostale posledice, ki so trajne. Gre za pogost izcedek iz nosu ter za obloge v nosu, ki se naberejo in so neprijetnega vonja. Potrebno je čiščenje pri specialistu ORL enkrat na 2 do 3 tedne. Prav tako so prisotne tudi bolečine.

12. Z ORL stališča obstaja tožničina kapaciteta za pridobitno delo. Pri tožnici je bila ugotovljena tudi minimalna prikrajšava desne golenice s prosto gibljivostjo kolčnih in kolenskih sklepov, pri čemer je izražena nepregibnost desnega stopala v plantarni poziciji 10 stopinj z nevtralnim položajem petnice. Upoštevaje vse navedene zdravstvene težave pri tožnici do 12. 9. 2018 (datum izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke) ni prišlo do izgube delazmožnosti. So pa pri njej v okviru III. kategorije invalidnosti potrebne tako stvarne razbremenitve kot tudi časovna razbremenitev pri delu, kot je bilo že pojasnjeno. Iz izpovedbe zaslišane specialistke psihiatrinje prav tako izhaja, da ni psihiatričnih razlogov, da tožnica ne bi mogla opravljati dela s predlaganimi omejitvami. Izvedenski organ je upošteval celotno dokumentacijo v spisu in tudi ustrezno pojasnil pripombe, ki jih je podala tožnica na podano izvedensko mnenje. Zaslišana izvedenca sta tudi odgovorila na vprašanja, ki jih je na naroku postavila tožnica. Izvedenci so namreč zgolj dodatno utemeljili svoje ugotovitve, kot so razvidne iz pisno podanega izvedenskega mnenja. Na odločitev tudi ni vplivala ugotovitev glede jemanja zdravil proti bolečinam. Ni namreč odločilno, ali je bilo to zdravilo tožnici predpisano s strani zdravnika, ali pa ga je jemala samovoljno.

13. Tudi izpovedba zaslišanega osebnega zdravnika ni v nasprotju s podanim izvedenskim mnenjem. Pojasnil je zgolj, da ima tožnica veliko pooperativno votlino in da sluznica v tej votlini ne funkcionira. Potrebno je čiščenje. Zasušeni sekret, ki ga ima v nosni votlini pa začne smrdeti. Je pa na vprašanje, če tožnica zaradi teh težav ne bi mogla opravljati dela po 4 ure, izpovedal, da je odvisno kakšno delo bi opravljala, verjetno pa brez strank. Omenjeno pa je bilo že upoštevano tudi pri podaji izvedenskega mnenja.

14. Glede pritožbenih navedb, da je tožnica že v postopku pred sodiščem prve stopnje predlagala, da se za ugotovitev dejanskega stanja postavi izvedenca iz tujine, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje z izvedbo že omenjenih dokazov ustrezno razčiščeno in da je sodišče prve stopnje izvedbo tega dokaza utemeljeno zavrnilo. Podlago za svojo odločitev je imelo v 287. členu ZPP. Glede pritožbenih navedb, da je bila tožnica s strani ZRSZ napotena na zdravniški pregled na MDPŠ, ki pa je v nasprotju z mnenjem izvedenskega organa ugotovil, da tožnica ni sposobna za pridobitno delo, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne gre za mnenje, ki bi imelo v primeru ugotavljanja invalidnosti odločilno vlogo. Enako kot ostala dokazna dokumentacije je bilo tudi omenjeno vprašanje predmet presoje sodišča. Do medicinske dokumentacije se je opredelil tudi izvedenski organ, katerega mnenje je sodišče, zaradi prepričljivosti, tudi upoštevalo pri svoji odločitvi. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da naj bi bilo kršeno ustavno načelo enakega obravnavanja. Tožnica je bila obravnavana enako kot ostale stranke v postopku, kjer so ji bile tudi zagotovljene vse procesne pravice.

15. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Ker je bila tožnici z odločbo št. 232/2022 priznana BPP, stroški pritožbe bremenijo proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.