Jedro

Na izvršilni naslov je izvršilno sodišče vezano, vse dokler ni z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen (primerjaj 1. odst. 19. člena v zvezi s 4. točko 1. odst. 55. člena ZIZ). Ugovor, da bi lahko sodišče skladno s 3. odst. 173. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ po uradni dolžnosti izterjalo le takse in stroške, ki so bili plačani iz sredstev sodišča, bi dolžnica torej morala uveljavljati že v pritožbi proti sklepu, ki sedaj predstavlja izvršilni naslov.

Za ugotovitev ali ima dolžnica sposobnost biti stranka v tem postopku (t. i. aktivna procesna legitimacija), je pomemben že prvi del njene označbe - le Republika Slovenija, in ne katerokoli ministrstvo, je namreč pravna oseba (primerjaj tudi 5. člen Zakona o vladi Republike Slovenije).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Dolžnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova.

V pravočasni pritožbi je dolžnica navedla, da v obravnavanem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za izvršbo po uradni dolžnosti, določeni v 3. odst. 173. člena ZPP. Sicer pa tudi ni podana njena pasivna legitimacija. Priglasila je pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Obravnavani izvršilni postopek (po uradni dolžnosti) se vodi na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 10.03.1998, opr. št. III P 377/96 (glej 2. točko omenjenega sklepa v prilogi A1 spisa). Nanj pa je izvršilno sodišče vezano, vse dokler ni z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen (primerjaj 1. odst. 19. člena v zvezi s 4. točko 1. odst. 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju v nadaljevanju: ZIZ). Česa takega pa dolžnica niti ne zatrjuje; ugovor, da bi lahko sodišče skladno s 3. odst. 173. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ po uradni dolžnosti izterjalo le takse in stroške, ki so bili plačani iz sredstev sodišča, bi torej morala uveljavljati že v pritožbi proti sklepu, ki sedaj predstavlja izvršilni naslov.

V izogib ponavljanju se sodišče druge stopnje v zvezi s pritožbenimi navedbami, nanašajočimi se na neobstoj pasivne legitimacije, v celoti sklicuje na razloge sodišča prve stopnje. Pri tem še pojasnjuje, da je za ugotovitev, ali ima dolžnica sposobnost biti stranka v tem postopku (t. i. pasivne procesne legitimacije) pomemben že prvi del njene označbe - le Republika Slovenija in ne katerokoli ministrstvo) je namreč pravna oseba (primerjaj tudi 1. odst. 7. člena Zakona o vladi Republike Slovenije).

Sodišče druge stopnje je presojalo le pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odst. 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker ob reševanju pritožbe tudi ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ), na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je kot neutemeljeno zavrnilo ter izpodbijani sklep kot zakonit in pravilen potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje še opozarja, da bo moral upnik v nadaljevanju postopka prilagoditi izvršilno sredstvo določbam Zakona o plačilnem primeru (primerjaj zlasti 5. odst. 8. člena omenjenega zakona) in določbi 149. člena ZIZ.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ.