Jedro

Določba prvega odstavka 133. člena ZOR sama po sebi ne pove, na kakšen način lahko stranka uresniči svoje upravičenje do razveze pogodbe. Na podlagi tistega dela določbe petega odstavka istega člena, ki govori o tem, da sodišče „izreče razvezo“, je sklepati, da je potrebno sodno uveljavljanje razveze pogodbe. Sodna praksa je zato zavzela stališče, da se razveza uveljavlja z „oblikovalno tožbo oziroma konstitutivnim zahtevkom“ (glej npr. sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 94/2008 z dne 26. 5. 2011).

Izrek

Reviziji se ugodi in se izpodbijana sodba v prvi alineji I. točke ter II. in III. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožeča stranka je zahtevala, da ji tožena stranka povrne škodo, nastalo z odpovedjo pogodbenega razmerja. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 3,605.388,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 4. 2005 do plačila in zavrnilo preostali del tožbenega zahtevka (za plačilo 1,164.221,00 EUR z zamudnimi obrestmi). Ugotovilo je še, da terjatev, ki jo je tožena stranka uveljavljala v pobot (v višini 7,650.656,32 EUR), ne obstaja ter odločilo o stroških postopka. S popravnim sklepom je popravilo del obrazložitve sodbe.

2. Pritožbeno sodišče je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 3,494.467,00 EUR z zamudnimi obrestmi od 20. 4. 2005 dalje do plačila, glede plačila zakonskih zamudnih obresti od zneska 110.921,00 EUR od 20. 4. 2005 dalje do plačila pa je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V preostalem delu je zavrnilo pritožbo tožene stranke (glede plačila navadne škode v višini 110.921,00 EUR) ter v celoti pritožbo tožeče stranke. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržalo za končno odločbo.

3. Tožeča stranka z revizijo napada sodbo pritožbenega sodišča in z njo uveljavlja razloge po določbah 2. in 3. točke prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), predlaga pa spremembo izpodbijane sodbe, tako da bo se ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 4,658.688,00 EUR s pripadki.

4. Tožena stranka je odgovorila na revizijo in predlagala njeno zavrnitev.

Relevantno dejansko stanje

5. Tožena stranka kot naročnik ter tožeča stranka in C. d.d. kot izvajalca so 27. 11. 2001 sklenili krovno pogodbo o oblikovanju, izdelavi in dobavi nalepk za tehnični pregled motornih in priklopnih vozil in dobavi čistilnega pribora. Pogodba je bila sklenjena za obdobje petih let (do 27. 11. 2006).

6. Tožena stranka (oziroma Ministrstvo za notranje zadeve RS) je 12. 4. 2005 predlagala izvajalcema sporazumno prenehanje pogodbe, pri čemer se je sklicevala na spremenjene okoliščine zaradi sprejema Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa, ki je začel veljati 20. 4. 2005 in je ukinil nameščanje prometnih nalepk. Na koncu svojega predloga je dodala: „V primeru, da se s predlogom za sporazumno prenehanje pogodbe ne strinjate, se ta predlog šteje za odpoved pogodbe z dnem 20. 4. 2005.“

7. Tožeča stranka je z dopisom z dne 18. 4. 2005 nasprotovala sporazumnemu prenehanju pogodbenega razmerja.

Razlogi za ugoditev reviziji

8. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da ni šlo „za razvezo pogodbe ampak za odpoved pogodbe“ (prvi stavek v tretjem odstavku na 11. strani sodbe). Do takega zaključka je prišlo na podlagi ugotovitve, da niso podani zakonski pogoji za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin (spremenjena zakonska ureditev za toženo stranko ob sklenitvi pogodbe ni bila nepredvidljiva). Sodišče druge stopnje je nasprotno zavzelo stališče, da so podani zakonski razlogi za razvezo pogodbe iz 133. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Izhajalo je iz svoje ugotovitve, da ni izkazano, da bi bila ukinitev nalepk že ob sklenitvi pogodbe pričakovana (21. točka drugostopenjske odločbe). Štelo je torej, da je bila pogodba razvezana (uporabi sicer izraz „odpovedana“) zaradi spremenjenih okoliščin.

9. Po določbi prvega odstavka 133. člena ZOR lahko v primeru, če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev njene obveznosti, ali če se zaradi njih ne da doseči namen pogodbe, v obeh primerih pa v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in da bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je, stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe. Zakonska določba sama po sebi ne pove, na kakšen način lahko stranka uresniči svoje upravičenje. Na podlagi tistega dela določbe petega odstavka istega člena, ki govori o tem, da sodišče „izreče razvezo“, je sklepati, da je potrebno sodno uveljavljanje razveze pogodbe. Sodna praksa je zato zavzela stališče, da se razveza uveljavlja z „oblikovalno tožbo oziroma konstitutivnim zahtevkom“ (glej npr. sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 94/2008 z dne 26. 5. 2011).

10. Tožena stranka razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin ni uveljavljala sodno v zgoraj navedenem smislu. Pravna podlaga, na podlagi katere je drugostopenjsko sodišče odločilo z izpodbijano odločbo, je po povedanem napačna. Reviziji tožeče stranke je bilo zato treba ugoditi, izpodbijani del odločbe razveljaviti in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču druge stopnje v novo sojenje, ker zaradi potrebe, da se ugotovijo dejstva, ki še niso ugotovljena, ni pogojev za spremembo izpodbijane sodbe (drugi odstavek 380. člena ZPP).

11. Dopis tožene stranke tožeči stranki z dne 12. 4. 2005 je treba razumeti tako, kot se glasi. Predlagala je sporazumno razvezo pogodbe, ki naj v primeru nestrinjanja tožeče stranke velja kot odpoved. Njeno sklicevanje na spremenjene okoliščine pomeni predvsem pojasnjevanje razlogov za odpoved, ne pa utemeljevanja, od katerega bi bila po volji tožene stranke odvisna sama veljavnost odpovedi.

12. Pravne posledice odpovedi pogodbenega razmerja so odvisne od vrste pogodbe. Pravdni stranki sta (skupaj s C. d.d.) sklenili krovno pogodbo o oblikovanju, izdelavi in dobavi nalepk za tehnični pregled motornih in priklopnih vozil in dobavi čistilnega pribora. Če bo drugostopenjsko sodišče po analizi vsebine pogodbenega razmerja prišlo do zaključka, da gre za pogodbo o delu, potem bo moralo uporabiti določbo 628. člena ZOR, ki ureja prenehanje pogodbe po volji naročnika (tožene stranke). Drugačna ureditev velja pri prodajni pogodbi, ki (sama po sebi) ne pozna podobnega prenehanja pogodbenega razmerja po volji kupca.

Glede uveljavljanih procesnih kršitev drugostopenjskega sodišča

13. Revident uveljavlja več procesnih kršitev, ki jih naj bi zagrešilo drugostopenjsko sodišče. O teh se Vrhovnemu sodišču ni bilo treba izreči, ker je izpodbijano sodbo razveljavilo že zaradi napačne uporabe materialnega prava.

Izrek o stroških postopka

14. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.