Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Trditveno in dokazno breme za izkaz težkega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, ki so podlaga za odločanje o olajšavah pri plačilu sodne takse, je na stranki, ki predlaga delno oprostitev, odlog ali obročno odplačilo sodnih taks. Trditve morajo biti konkretizirane.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.
2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožečo stranko oprosti plačila sodne takse v celoti oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep spremeni tako, da tožeči stranki odloži plačilo sodne takse do pravnomočnega zaključka spora, po pravnomočnosti pa se poravna v desetih enakih obrokih oziroma, da izpodbijani sklep spremeni tako, da tožeči stranki naloži plačilo sodne takse v mesečnih obrokih po 200,00 EUR.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Skladno z 11. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila taks, oziroma odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1). ZST-1 ne predvideva popolne oprostitve plačila sodne takse za pravno osebo (drugi, tretji, četrti in peti odstavek 11. člena ZST-1).
5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 2.781,00 EUR, ker tožeča stranka ni izkazala, da s sredstvi za plačilo sodne takse ne razpolaga in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti.
6. V postopkih odločanja glede plačila sodnih taks po ZST-1 se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse (tretji odstavek 1. člena ZST-1). Ker med pravdnima strankama teče gospodarski spor, se smiselno uporablja ZPP. Trditveno in dokazno breme za izkaz težkega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, ki so podlaga za odločanje o olajšavah pri plačilu sodne takse, je na stranki, ki predlaga delno oprostitev, odlog ali obročno odplačilo sodnih taks (smiselna uporaba 212. člena ZPP). Trditve morajo biti konkretizirane.
7. Iz pritožbenih zatrjevanj, da je tožeča stranka v zadnjem poslovnem letu poslovala s čistim dobičkom (in zatrjevanjem pred sodiščem prve stopnje, da je z dobičkom poslovala tudi leto pred tem), ta dobiček pa je le malenkostno nižji od višine sodne takse, ne izhaja slabo finančno stanje tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je na tej podlagi pravilno sklepalo, da računovodski izkazi tožeče stranke izkazujejo normalno poslovanje in da na njihovi podlagi ni mogoče sklepati, da sredstev za plačilo sodne takse nima. Ker tožeča stranka drugih konkretiziranih trditev ni podala, predvsem ne trditev o slabem likvidnostnem in premoženjskem stanju, je sodišče prve stopnje njen predlog za taksne olajšave pravilno zavrnilo. Čisti dobiček predstavlja razliko med prihodki in odhodki, zato je nejasno sklicevanje še na obstoj dolgov; ni namreč jasno, na katero poslovno-bilančno kategorijo se pritožnik sklicuje, zlasti pa dolgovi niso kvantificirani. Pritožbeno sodišče pripominja, da so trditve o tem, da ima pritožnik „še kopico dolgov“ in „je realna slika bistveno slabša“ povsem nekonkretizirane in nanje ni mogoče določneje odgovoriti.
8. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 350. člena in 2. točka 365. člena ZPP).