Jedro

Za spor o meji je predvsem značilno to, da izvira iz nejasne meje in da ni v ospredju vprašanje načina pridobitve spornega dela zemljišča.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II.Odločitev o priglašenih stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo pravdni postopek in odločilo, da se bo po pravnomočnosti sklepa postopek nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Celju.

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju toženka) po pooblaščencu in uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijan sklep razveljavi.

3.Izpostavlja, da je sodišče prezrlo ključni del trditvene podlage obeh pravdnih strank, da tožnica s tožbo uveljavlja, da je lastninsko pravico na zemljišču v izmeri 80 m2, ki pokriva celotno širino ceste, priposestvovala. Cesta je po materialnem pravu objekt, o lastninski pravici na objektu pa se ne odloča v mejnem sporu (prim. VSC sklep Cp 667/2010). Prav tako se uveljavlja lastninska pravica na kar 80 m2, kar narekuje odločanje v pravdnem postopku (sklep VSL II Cp 1996/2014 in sklep II Cp 3831/2011). Poleg tega je izravnava meje glede na določilo 60. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) dopustna le, če se katastrska meja ne spremeni za več kot 5 odstotkov površine manjše izmed parcel, med katerima se opravi izravnava meje. Tožničina parcela meri 1019 m2 in uveljavljanih 80 m2 presega to omejitev. Ko se ta omejitev preseže, gre za vprašanje nastanka nove parcele, ne pa za urejanje meje med dvema parcelama. Predmet zahtevka je priposestvovanje zemljišča, ki bo postalo novoustanovljena parcela.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da se postopek za ureditev meje vodi po pravilih nepravdnega postopka. V 167. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) je določeno, da uredi sodišče v postopku za ureditev meje mejo med nepremičninami, če je ta sporna, razen če zakon izključuje sodno ureditev meje. Pravilno je sodišče prve stopnje tudi pojasnilo, da če je med udeleženci spor o lastninski pravici, pri čemer pa meja ni sporna, ne gre za ureditev meje, ampak za lastninski spor, o katerem se odloča v pravdnem postopku.

6.Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijan sklep o ustavitvi pravdnega postopka na podlagi določbe 21. člena ZPP, ker je ugotovilo, da bi bilo treba opraviti postopek po pravilih nepravdnega postopka. Presodilo je, da gre glede na trditve strank za mejni spor in ne spor v zvezi z ugotovitvijo lastninske pravice.

7.Pritožba utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je spregledalo ključne tožbene trditve tožnice, da je zahodni rob zemljišča parc. št. 987/2 k.o. ... priposestvovala. V tožbi je namreč tožnica navajala, da je skupaj s svojimi pravnimi predniki dobroverno uporabljala sporni del zemljišča in postavila zahtevek na ugotovitev lastništva spornega dela zemljišča na podlagi priposestvovanja. Tožnica je v tožbi še navedla, da je z namenom ureditve mej naročila geodetske storitve in ugotovila, da obstaja razhajanje med katastrsko mejo in mejo v naravi, kot se uporablja že več generacij. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je toženka v odgovoru na tožbo zatrjevala, da meja ni sporna in da je v naravi meja takšna, kot jo izkazuje kataster.

8.Za spor o meji je predvsem značilno, da izvira iz nejasne meje in ni v ospredju vprašanje načina pridobitve spornega dela zemljišča. V konkretnem primeru pa potek meje za stranki ni sporen, saj se obe stranki strinjata s potekom katastrske meje, pač pa je za njiju sporna lastninska pravica na delu zemljišča. Tožnica s tožbenim zahtevkom namreč uveljavlja ugotovitev lastninske pravice na delu zemljišča, ki je v lasti toženke, na podlagi priposestvovanja. V postopku za ureditev meje sodišče ne dosodi zemljišča, temveč na podlagi elaborata izvedenca geodetske stroke določi mejo, ker se v nepravdnem postopku ne odloča neposredno o lastninski pravici na zemljišču, temveč zgolj o določitvi meje med dvema parcelama.

9.Pritožba po obrazloženem utemeljeno izpostavlja, da v predmetni zadevi niso izpolnjeni pogoji iz 21. člena ZPP za ustavitev postopka in njegovo nadaljevanje po pravilih nepravdnega postopka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP.

10.Odločitev o priglašenih pritožbenih stroških je odvisna od končnega izida pravdnega postopka, zato jo je pritožbeno sodišče pridržalo sodišču prve stopnje (tretji odstavek 165. člena ZPP).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

1Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 167