Jedro

Glede na izveden dokazni postopek in več razpisanih narokov za glavno obravnavo je pritrditi pritožbi, da je razpravljajoča sodnica ne glede na to, da v zadevi glavne obravnave v novem sojenju še ni razpisala, izpodbijani sklep izdala v fazi med dokaznim postopkom. Upoštevaje določbo četrtega odstavka 340. člena ZKP, pritožba zoper izpodbijani sklep v tej fazi postopka ni dovoljenja, temveč je takšen sklep mogoče izpodbijati le v pritožbi zoper sodbo. Ob tem pa napačen pouk v izpodbijanem sklepu, in sicer, da je dopustna pritožba na Višje sodišče v Mariboru, ne more konstruirati pravice, ki je zakon ne predvideva. Če pritožba zoper sklep ni dovoljena, namreč tega nepravilen pravni pouk v izpodbijanem sklepu ne more spremeniti.

Izrek

Pritožba okrožne državne tožilke se kot nedovoljena zavrže.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče na Ptuju je s sklepom I K 68455/2019 z dne 12. 12. 2024 na podlagi četrtega odstavka 340. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi z desetim odstavkom 227. člena ZKP po uradni dolžnosti iz spisa izločilo pod točko I izreka zapisnik o zaslišanju priče A. A. z dne 4. 9. 2020 na l. št. 125-129, ker predstavlja dokaz, na katerega se sodba ne sme opreti. Pod točko II izreka je iz spisa izločilo dele listin, ki povzemajo izločen dokaz pod točko I izreka, to je besedilo obtožnega predloga Kt/7669/2019 z dne 11. 6. 2021, in sicer besedilo desete in enajste vrstice drugega odstavka na str. 6 obtožnega predloga, za besedama "prav tako" do besed "pri čemer". Pod točko III je sklenilo, da se izločitev listin opravi fizično z izločitvijo iz spisa oziroma prelepljenjem izločenih listin. Izločene listine in kopije s celotnim besedilom se zaprejo v poseben ovitek in hranijo pri preiskovalnem sodniku, ločeno od drugih delov spisa.

2.Zoper sklep se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 403. člena ZKP, ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3.Pritožba ni dovoljena.

4.Iz spisovnega gradiva v obravnavani kazenski zadevi, ki še ni zaključena, izhaja, da je sodišče prve stopnje po vloženem obtožnem predlogu z dne 11. 6. 2021 zoper obdolžena B. B. in A. A., zaradi storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, razpisalo in izvedlo kar 11 narokov za glavno obravnavo (7. 3. 2022, 28. 3. 2022, 27. 6. 2022, 4. 10. 2022, 21. 12. 2022, 16. 2. 2023, 12. 4. 2023, 22. 8. 2023, 6. 10. 2023, 1. 12. 2023 in 4. 3. 2024), na katerih je izvedlo več dokazov (zaslišalo obdolžena, več prič, zdravnikov, pridobilo mnenja sodnih izvedencev medicinske stroke in psihiatrične stroke). Nato je bila 26. 3. 2024 preklicana glavna obravnava za dne 10. 4. 2024 in preložena za nedoločen čas, ker je bila razpravljajoča sodnica premeščena na Okrožno sodišče na Ptuj. Predmetna kazenska zadeva je bila nato dodeljena v sojenje drugi sodnici posameznici. Razpravljajoča sodnica, ki ji je bila zadeva dodeljena v reševanje, je z izpodbijanim sklepom izven glavne obravnave, po uradni dolžnosti, iz spisa izločila dokaze, ki izhajajo iz izreka sklepa ter se pri tem sklicevala na četrti odstavek 340. člena ZKP ter deseti odstavek 227. člena ZKP.

5.Glede na izveden dokazni postopek in več razpisanih narokov za glavno obravnavo je pritrditi pritožbi, da je razpravljajoča sodnica ne glede na to, da v zadevi glavne obravnave v novem sojenju še ni razpisala, izpodbijani sklep izdala v fazi med dokaznim postopkom. Upoštevaje določbo četrtega odstavka 340. člena ZKP, pritožba zoper izpodbijani sklep v tej fazi postopka ni dovoljenja, temveč je takšen sklep mogoče izpodbijati le v pritožbi zoper sodbo. Ob tem pa napačen pouk v izpodbijanem sklepu, in sicer, da je dopustna pritožba na Višje sodišče v Mariboru, ne more konstruirati pravice, ki je zakon ne predvideva. Če pritožba zoper sklep ni dovoljena, namreč tega nepravilen pravni pouk v izpodbijanem sklepu ne more spremeniti.

6.Upoštevaje navedeno je bilo treba pritožbo okrožne državne tožilke zavreči kot nedovoljene že po samem zakonu, ne da bi se pritožbeno sodišče ukvarjalo z njeno meritorno presojo. Sodišče namreč s sklepom zavrže pritožbo, če ugotovi, da ni dovoljena, pri čemer je sprejem takšnega sklepa utemeljen v primerih, ko je razloge za zavrnitev pritožbe prezrlo prvostopenjsko sodišče, pri katerem je bila pritožba vložena. To pomeni, da pritožbeno sodišče v takšnih primerih ne odloča o vsebini pritožbe, temveč jo zavrže že na podlagi formalne presoje njene dovoljenosti.

Sodišče prve stopnje bo tako razloge za izločitev dokazov pisno obrazložilo v sodbi ter se pri tem opredelilo tudi do pritožbenih izvajanj državne tožilke v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

7.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo okrožne državne tožilke na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP kot nedovoljene zavrglo.

-------------------------------

1J. Stajnko, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem (ZKP), 2. knjiga, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2023, str. 1113.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 340, 340/4, 402, 402/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.