Up-692/04 - 8

11. 3. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 22. februarja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 864/2004 z dne 29. 7. 2004 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. U 725/2004 z dne 9. 6. 2004 in odločbo Predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 425/2004 z dne 16. 3. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožnikovo pritožbo in potrdilo sklep Upravnega sodišča, s katerim je bila pritožnikova tožba zoper odločbo predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani o dodelitvi brezplačne pravne pomoči zavržena.

2.Pritožnik v laični pritožbi zatrjuje, da mu je bil v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči "načrtno" dodeljen odvetnik, ki je sosed staršev nasprotne stranke v pravdnem postopku, v katerem uveljavlja brezplačno pravno pomoč, in ne odvetnica B. B., ki jo je predlagal v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Trdi, da tudi novo postavljeni odvetnik C. C. ni v enem letu od postavitve ničesar storil v njegovo korist, iz česar izhaja, da Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani odkrito podpira nasprotno stranko v pravdni zadevi. Zatrjuje kršitev 22. člena Ustave in zahteva enakost pred zakonom. Pritožnik v pritožbi smiselno uveljavlja kršitev te ustavne pravice tudi v pravdnem postopku, v katerem mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, in se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. III P 369/04.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem postopku. Na podlagi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je z izpodbijanim aktom kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Zato lahko Ustavno sodišče izpodbijane sklepe preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njimi kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnikove navedbe o tem, da je Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani s postavitvijo odvetnika v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči pritožniku ravnal v korist nasprotne stranke in da je zato odločal pristransko, so lahko relevantne z vidika pravice do nepristranskega sojenja, ki jo zagotavlja prvi odstavek 23. člena Ustave, kot tudi z vidika pravice do enakosti varstva pravic iz 22. Ustave. Pravica do nepristranskega sojenja zahteva, da sodnik ne sme postopati pristransko, tj. dajati prednost eni stranki, pravica do enakega varstva pravic pa zahteva, da sodišče vodi postopek tako, da enakopravno obravnava stranke. Nepristranskost sodnika je podana, če obstajajo take okoliščine, ki bi pri razumnem človeku zbudile upravičen dvom, da o zadevi ne bo mogel odločati nepristransko. Pritožnik v ustavni pritožbi ne navaja nobene take okoliščine. S trditvijo, da mu je bil postavljen v okviru brezplačne pravne pomoči odvetnik, ki je bil sosed staršev nasprotne stranke v zadevi, v kateri naj bi ga zastopal, ne more utemeljiti kršitve pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave in pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

5.Zgolj dejstvo, da je bil pritožniku določen drug odvetnik, kot ga je navedel v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in pritožnikovo nezadovoljstvo z njegovim delom sama po sebi ne moreta pomeniti kršitve pravice do nepristranskega sojenja. Pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave obsega tudi pravico do brezplačne pravne pomoči osebam, ki si glede na svoj socialni položaj ne bi mogle zagotoviti pravne pomoči. S tem se tem osebam zagotovi enak dostop do sodnega varstva ne glede na njihov socialni položaj. Pritožnik zmotno meni, da pravica do brezplačne pravne pomoči obsega tudi pravico, da se mu postavi točno določen pooblaščenec, torej tisti, ki ga on predlaga oziroma želi. Pritožniku je bila brezplačna pravna pomoč odobrena, postavljen mu je bil odvetnik, na njegov ugovor je bil postavljeni odvetnik razrešen in dodeljen novi. Zato so pritožnikovi očitki, da mu je bila z odklonitvijo dodelitve predlaganega odvetnika kršena pravica do nepristranskega sojenja, neutemeljeni. Prav tako pa pritožnik ne more utemeljevati kršitve pravice do nepristranskega sojenja in pravice do enakega sodnega varstva z navedbo, da novo postavljeni odvetnik svoje dolžnosti ne opravlja v redu. Pritožnik lahko ponovno zahteva razrešitev tega odvetnika (deveti odstavek 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01, 50/04 in 96/04 – ur.p.b. − UPB1).

6.Pritožnik v tem postopku ustavne pritožbe, v katerem izpodbija dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne more uveljavljati morebitnih kršitev ustavnih pravic v pravdnem postopku, ker ta ni predmet tega postopka.

7.Ker je očitno, da z izpodbijanimi sklepi niso bile kršene pritožnikove človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan