Jedro

Za v nepravdnem postopku določeno odškodnino za razlaščeno nepremičnino tečejo zamudne obresti od naslednjega dne po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni v obrestnem delu tako, da zakonite zamudne obresti od dosojenega zneska odškodnine tečejo od naslednjega dne po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi dalje. V ostalem se pritožba zavrne.

II. Nasprotna udeleženka je dolžna predlagatelju v roku 15 dni po prejemu tega sklepa povrniti 93,20 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne po vročitvi tega sklepa dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je določilo odškodnino za razlaščeni nepremičnini parc. št. 909/4 in 909/6 k. o. X v višini 20.481,64 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 27. 3. 2014 dalje. Nasprotni udeleženki je v plačilo naložilo tudi stroške postopka predlagatelja v višini 3.605,98 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Pritožuje se predlagatelj glede zavrnilnega dela obrestnega zahtevka, navaja da smiselno iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP), zlasti pa zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da odloči, da zakonite zamudne obresti od zneska odškodnine tečejo od 1. 12. 2006 dalje do plačila. Nasprotna udeleženka je bila v zamudi s plačilom odškodnine od dejanskega odvzema posesti dalje. V zadnjem obdobju se je v sodni praksi slovenskih sodišč in Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) izoblikovalo stališče, da je zamuda vezana na odvzem posesti razlastitvenemu zavezancu. Nasprotna udeleženka je še pred pravnomočnostjo postopka razlastitve vzela nepremičnine, ki so predmet razlastitve, v posest. Že v letu 2006 je na njih pričela z gradnjo obvoznice. Ustrezna odškodnina za razlaščeno nepremičnino je odškodnina v višini tržne vrednosti zemljišča v času odvzema posesti, valorizirana z namenom odprave učinkov inflacije v vmesnem obdobju in z obrestmi, predpisanimi za uporabo tujega denarja. Tako je odločilo ESČP v zadevi Guiso - Gallisay proti Italiji in Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 15/2011. Nasprotna udeleženka je uporabljala predmetne nepremičnine brez pravne podlage in ne more biti v ugodnejšem položaju, kot če bi postopek razlastitve tekel v skladu z zakonskimi pravili. Tudi sodna praska (odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 15/2011 in II Ips 874/2009 ter sklepi višjih sodišč I Cp 1036/2005, Cp 694/2007 in I Cp 138/2007) potrjujejo, da ima zaradi neupravičene uporabe nepremičnin pravico do zakonskih zamudnih obresti od v nepravdnem postopku prisojene odškodnine za čas od dejanskega odvzema nepremičnin. Nasprotna udeleženka je zaradi neplačila odškodnine v času dejanske razlastitve obogatena. Če ne od odvzema posesti, pa tečejo zamudne obresti vsaj od uvedbe razlastitvenega postopka dalje. Zaradi dolgega postopka je že 10 let oškodovan za zakonske zamudne obresti. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo. Nasprotna udeleženka ne zanika prevzema posesti nepremičnin že v letu 2006. Po pravilih civilnega prava tečejo obresti od tedaj, ko je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo obveznosti, to pa je bila nasprotna udeleženka, že, ko je bila odvzeta posest lastniku razlaščene nepremičnine. To je bilo najkasneje 1. 12. 2006. 3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev. Pravilnost stališča prvostopenjskega sodišča utemeljuje s tretjim odstavkom 101. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1), ki v primeru pripravljalnih del daje razlastitvenemu zavezancu pravico do odškodnine le v primeru, ko upravni organ pravnomočno zavrne zahtevo za razlastitev ali geodetska uprava na zahtevo razlastitvenega zavezanca odpravi odločbo o parcelaciji, predlagatelj razlastitve pa vseh posledic pripravljalnih del ne odpravi. V obravnavanem primeru s pripravljalnimi deli razlastitveni zavezanki ni bila odvzeta posest. Predlagateljeva zahteva za plačilo zamudnih obresti od trenutka dejanskega odvzema posesti dalje oz. najkasneje od uvedbe razlastitvenega postopka dalje, ni utemeljena. Po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi so se bili upravičeni še pogajati in si prizadevati za sklenitev sporazuma o odškodnini, zato niso v zamudi. Ko pa je vložen predlog v nepravdnem postopku je jasno, da odškodnina ne bo določena z izvensodnim sporazumom. Takrat pride razlastitveni upravičenec v zamudo glede plačila odškodnine.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Stališče prvega sodišča in nasprotne udeleženke, da je zamuda nastopila šele z vložitvijo predloga za določitev odškodnine v nepravdnem postopku, ker je najkasneje takrat jasno, da sporazuma o odškodnini oz. nadomestilu ne bo, je materialnopravno zmotno. Materialnopravno zmotno pa je tudi stališče predlagatelja, da (tudi) od v nepravdnem postopku določene odškodnine za razlaščeno nepremičnino tečejo zakonske zamudne obresti od odvzema posesti dalje, kar naj bi bilo že, ko se prične s pripravljalnimi deli po 101. členu ZUreP-1. 6. V sklepu II Ips 15/2011 je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da se v nepravdnem postopku lahko določa odškodnina le za tisto škodo, ki je razlaščencu povzročena z dopustnim ravnanjem in v okviru tega mora ostati tudi obravnava zamudnih obresti. Glede na to in splošno pravilo sočasne izpolnitve vzajemnih obveznosti je razlastitvena upravičenka z izpolnitvijo obveznosti plačila odškodnine prišla v zamudo s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi, zato je za v nepravdnem postopku določeno odškodnino prišla v zamudo s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi. Za v nepravdnem postopku določeno odškodnino zato tečejo zamudne obresti od naslednjega dne po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi(1). Nezakonita ravnanja razlastitvene upravičenke ne morejo biti podlaga za izdajo odločbe v nepravdnem postopku. Posledice nezakonitega ravnanja urejajo splošne določbe obligacijskega prava, zahtevke na podlagi njih pa se uveljavlja v pravdi. Obravnave predlogov, ki temeljijo na nezakonitem ravnanju razlastitvenega upravičenca pred razlastitvenim postopkom, določbe Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in ZUreP-1 v nepravdnem postopku ne predvidevajo. Ker lahko predlagatelj zahtevke, ki so posledica zatrjevanega nezakonitega ravnanja nasprotne udeleženke, uveljavlja v drugih postopkih, s sklicevanjem na zadevo Guiso - Gallisay proti Italiji ne utemelji svojega predloga. Ostala sodna praksa, na katero se sklicuje, pa je starejša od stališča, zavzetega v sklepu Vrhovnega sodišča RS II Ips 79/2011, v katerem je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, na katerem temelji ta sklep. V nepravdnem postopku se torej določa le odškodnina, ki je posledica zakonitega ravnanja nasprotne udeleženke, in v tem okviru tudi obresti od določene odškodnine.

7. Glede na obrazloženo je višje sodišče predlagateljevi pritožbi delno ugodilo in zaradi zmotne uporabe materialnega prava na podlagi 5. alineje 358. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)(2) spremenilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu tako, da tečejo zakonske zamudne obresti od v tem postopku določene odškodnine 20.481,64 EUR (glede višine določene odškodnine je prvostopenjski sklep že pravnomočen) od naslednjega po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi dalje.

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Nasprotna udeleženka mora predlagatelju skladno s četrtim odstavkom 105. člena ZUreP-1 (in po 104. členu ZNP) plačati potrebne (155. člen ZPP) stroške pritožbenega postopka, ki jih je drugostopenjsko sodišče odmerilo na podlagi določb Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT). Sodna taksa za pritožbo znaša 20,00 EUR (tar. št. 9121 ZST-1). Ker se pritožba nanaša le na obrestni del prvostopenjskega sklepa, gre pooblaščenki predlagatelja nagrada za pritožbeni postopek po tar. št. 3220 ZOdvT v znesku 50,00 EUR. Upravičena je do pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 ZOdvT in 22 % davka na dodano vrednost (tar. št. 6007 ZOdvT). Skupaj to znese 93,20 EUR. Skladno s 313. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP je pritožbeno sodišče določilo 15-dnevni rok za izpolnitev obveznosti plačila pritožbenih stroškov. Če jih nasprotna udeleženka ne bo plačala v postavljenem roku, bo prišla v zamudo in bo od tedaj dalje dolgovala še zakonske zamudne obresti (299. in 378. člen Obligacijskega zakonika).

Op. št. (1): Gl. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 79/2011 z dne 12. 9. 2013. Op. št. (2): ZPP se skladno s 37. členom ZNP smiselno uporablja tudi v nepravdnih postopkih.