Jedro

Po presoji sodišča je potrebno razumno razlagati tako določila razpisne dokumentacije kot tudi temeljna procesna načela ZUP, da se sredstva podelijo tistim vlagateljem oziroma na podlagi njihovih vlog v skladu z namenom iz javnega razpisa. Toženka, ki je tožnika zaprosila za pojasnilo (ne pa za morebiti predložitev dodatnih dokazil ipd.), po presoji sodišča ni imela utemeljene podlage za zavrnitev vloge na podlagi poziva na dopolnitev, temveč bi morala skladno s 140. členom ZUP tožnika pozvati na predložitev ustreznih dokazil. Pred izdajo odločbe je namreč treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Šele če tožnik zahtevanih dokazil ne bi priložil, bi bilo mogoče njegovo vlogo zaradi neskladnosti zavrniti.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 4300-85/2022-5 z dne 29. 9. 2022 se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovno odločanje.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 15,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve sodbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prvi dan po poteku paricijskega roka za izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.S sklepom št. 4300-85/2022-5 z dne 29. 9. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju toženka) zavrnil vlogo prijavitelja A., d.o.o. (v nadaljevanju tožnika) z evidenčno številko 4300-49/2022, za "Nakup nove tehnološke opreme" (1. točka izreka). Stroški v postopku niso nastali (2. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik s projektom "Nakup nove tehnološke opreme" kandidiral na Javnem razpisu za sofinanciranje začetnih investicij v podporo investicijam za večjo produktivnost, konkurenčnost, odpornost in dekarbonizacijo gospodarstva na obmejnih problemskih območjih (v nadaljevanju Javni razpis). Strokovna komisija za izvedbo Javnega razpisa (v nadaljevanju Komisija) je ob obravnavi vloge ugotovila, da je tožnik v stroškovniku projekta navedel ceno, ki ni skladna s ceno stroja v ponudbi. Navedel je ceno 45.805,00 EUR, po ponudbi podjetja B., št. 202283-1 z dne 13. 4. 2022 pa cena stroja s popustom znaša 34.210,00 EUR. Komisija je prijavitelja pozvala, da naj pojasni razliko v ceni. Dopolnitvi vloge je prijavitelj priložil ponudbo podjetja B. z dne 13. 4. 2022, ki jo je priložil ob prijavi na razpis, s spremembo, da je na ponudbi lastnoročno obkrožil dodatno opremo in pojasnil, da cena za to dodatno opremo predstavlja razliko cene stroja iz priložene ponudbe in cene iz stroškovnika projekta. Skupna cena stroja z dodatno opremo znaša 45.805,00 EUR, kar je tudi znesek naveden v stroškovniku projekta. Po presoji Komisije je tožnik med upravičene stroške projekta uvrstil nakup dodatne opreme v višini 11.595,00 EUR, za katero ni imel predračuna dobavitelja. Te stroške bi bilo zato potrebno izločiti iz upravičenih stroškov, vendar bi se s tem zmanjšal skupni znesek vseh upravičenih stroškov, ki je osnova za izračun zneska sofinanciranja. Osnova za izračun sofinanciranja bi moral biti znesek 484.270,91 EUR in ne znesek 495.865,91, ki ga je prijavitelj navedel v stroškovniku vloge. V skladu z določili 2. točke 22. poglavja razpisne dokumentacije in 10. členom Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (v nadaljevanju Uredba) prijavitelj višine zaprošenih sredstev v dopolnitvi svoje vloge ne sme spreminjati. Po mnenju Komisije podatki v vlogi tudi po njeni dopolnitvi ostajajo neskladni, zato je bila vloga tožnika zavrnjena na podlagi 8. točke tretjega odstavka 25. poglavja razpisne dokumentacije.

Tožbene navedbe

3.Tožnik se z zavrnitvijo vloge ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu zaradi bistvene kršitve določb postopka, nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Povzema določbe Javnega razpisa in navaja, da Komisija ni upoštevala osnovnih določil Javnega razpisa in razpisne dokumentacije, ki v nobeni določbi ne opredeljujeta natančne oblike predračuna/ponudbe ali predpogodbe, ki prikazuje ocenjeno vrednost upravičenih stroškov, na osnovi katerih se izračunava in določa višina sofinanciranja posameznega projekta po Javnem razpisu. Ponudba, ki jo je priložil vlogi, je natančno opredelila osnovni stroj, za katerega je podjetje povpraševalo, kot tudi posamezne elemente posebne opreme, ki jih ponudnik lahko stroju doda ali pa ne. Izbor posameznih elementov je bil del izbire tožnika, ki je ta izbor tudi opravil. Na osnovi komunikacije, ki je potekala med dobaviteljem oziroma njegovim posrednikom in tožnikom, sta bili očitno obe stranki zadovoljni z obliko ponudbe, kot je bila podana. To dokazuje tudi predračun podjetja C., d.o.o. z dne 15. 7. 2022, prejet na osnovi izbora posameznih elementov ponudbe. Predračuni, katerih predložitev predvideva razpisna dokumentacija, morajo zagotoviti, da bo razviden predmet nakupa (natančna oznaka) in vsi ostali stroški, ki so zajeti v ceno nakupa. Točno to je tožnik v okviru ponudbe podjetja B. prikazal. Druge posebne oblike predračuna ni bilo. Dejansko višino upravičenih stroškov bodo določili drugi dokumenti, ki bodo oblikovani v času izvajanja projekta in v fazi prijave na Javni razpis niso niti dopustni, saj Javni razpis natančno zahteva, da investicija pred oddajo vloge na Javni razpis ne sme biti začeta. Hkrati po mnenju tožnika Komisija tudi ni upoštevala osnovnih pravil ponudbe, ki jih določa Obligacijski zakonik (OZ).

4.Navaja še, da ga je v okviru dopolnitve toženka pozvala, da pojasni razliko v ceni navedeni v stroških projekta in ponudbi za nakup stroja. Tožnik je vlogo dopolnil skladno z navodili, ni pa priložil druge ponudbe, kot je to očitno Komisija pričakovala, in kot je žal razvidno šele iz izpodbijanega sklepa. V kolikor je Komisija želela prikaz seštevka vseh elementov ponudbe, bi to v dopolnitvi morala zahtevati. S takšno dopolnitvijo tožnik ne bi spreminjal tehničnih specifikacij predmeta vloge, v kolikor pa se je oblika ponudbe Komisiji zdela problematična za jasno opredelitev predvidenih upravičenih stroškov, bi morala tožnika v tem oziru pozvati na dopolnitev. Na podlagi potrjene sporne ponudbe, ki je po obliki enaka ponudbi, ki jo je tožnik priložil vlogi, je dobavitelj tožniku izdelal in dostavil stroj z izbrano dodatno opremo v skupni vrednosti 45.805,00 EUR. Ker niti dobavitelj niti tožnik ali toženka v Javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji niso določili druge oblike ponudbe, je ponudba z dne 13. 4. 2022 v skladu z veljavno zakonodajo popolnoma ustrezna. Posledično je Komisija zmotno ocenila, da se v vlogi tožnika spreminja znesek upravičenih stroškov in posledično znesek sofinanciranja ter je vlogo tožnika zmotno zavrnila.

5.Glede na zgoraj navedeno predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne pristojnemu organu v ponovni postopek, skupaj s stroškovno posledico.

Odgovor na tožbo tožene stranke

6.Toženka v odgovoru na tožbo nasprotuje tožbenim navedbam in vztraja pri zavrnitvi tožnikove vloge iz razlogov navedenih v izpodbijanem sklepu. V konkretnem primeru ne gre za nepravilno obliko ponudbe, kot želi v tožbi prikazati tožnik, temveč za to, da tožnik za znesek v višini 45.805,00 EUR nima ponudbe s strani ponudnika B. V skladu z zahtevami Javnega razpisa in razpisne dokumentacije (tretji odstavek podpoglavja 5.1.) mora nakup osnovnih sredstev, ki spadajo med upravičene stroške prijavljenega projekta, temeljiti na načelih gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti. Način, kako je tožnik za potrebe prijave določil stroške za nakup stroja in dodatne opreme, pa ni v skladu s pogoji in zahtevami razpisne dokumentacije. V odgovor k pojasnilu za dopolnitev vloge je tožnik zapisal, da se razlika nanaša na ceno za dodatno opremo k stroju. Za nabavo dodatne opreme ni predložil nove ponudbe, temveč je na že prejeti ponudbi podjetja B. z dne 13. 4. 2022 samo s svinčnikom obkrožil nekatere artikle iz nabora dodatne opreme za stroje, to pa naj bi po njegovem mnenju bilo dokazilo o ponudbi, ki jo je prejel s strani dobavitelja. Na podlagi izbora dodatne opreme k stroju po mnenju toženke tožnik za dodatno opremo nima nove ponudbe oziroma predračuna z zneskom, ki ga navaja v stroškovniku. Ta znesek izhaja zgolj iz seštevka zneskov, ki ga je opravila sam in ne dobavitelj. Skratka ponudbe s strani ponudnika B. za znesek 45.805,00 EUR tožnik k vlogi za Javni razpis ni priložil. Tako tudi ni razvidno, ali je oziroma bi tožnik za te dodatno izbrane artikle s strani dobavitelja prejel kakšen popust; slednjega bi moral v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije prikazati v ponudbi. Tožnik vseskozi prilagaja in dodaja dokumentacijo; tako je k ceni po prejeti ponudbi sam prištel znesek dodatno izbranih artiklov, šele v tožbi omenja podjetje C., d.o.o., ki naj bi bilo posrednik, ter prilaga predračun podjetja C., d.o.o. z dne 15. 7. 2022, za nabavo tračne žage in dodatnih elementov, za katere je v prijavi priložil ponudbo podjetja B. Glede na to, da tožnik zdaj prilaga drug predračun se niti ne ve, komu bo plačal nabavljeno opremo in ali je potrebno posredniku plačati tudi provizijo oziroma navsezadnje, zakaj sploh posrednik, če tožnik trdi, da se je za nabavo dodatne opreme dogovoril s podjetjem B. Prav tako predračun podjetja C., d.o.o. z dne 15. 7. 2022, ki je bil izdan po datumu oddaje vloge na Javni razpis za ta postopek ni relevanten. Gre za netransparenten postopek, kar zadeva posredništvo pa še negospodaren. Glede na vse navedeno zato predlaga, da sodišče tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrne.

Odločitev brez glavne obravnave

7.Sodišče je na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi kršitve pravil postopka ugoditi in upravni akt odpraviti, v postopku pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

Sodna presoja

8.Tožba je utemeljena.

9.Sodišče je pri presoji izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti dolžno paziti na zakonitost izdane odločbe in pravilno uporabo procesnih in materialnih določb zakona, pri čemer mora preveriti vsebino izreka in obrazložitev odločbe ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1). Pri tem se skladno z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP). Kasnejše spremembe dejanskega stanja, nastale po izdaji odločbe, na pravilnost oziroma zakonitost odločbe organa prve stopnje ne morejo vplivati.

10.Predmet sodne presoje v konkretni zadevi je pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je toženka zavrnila vlogo tožnika na Javnem razpisu iz razloga neskladnosti podatkov v vlogi (neskladnost v priglašeni ceni stroja - avtomatske tračne žage podjetja B. po ponudbi št. 202283-1 z dne 13. 4. 2022).

11.Med strankama postopka ni sporno, da se je tožnik prijavil na Javni razpis, njegova vloga se je vodila pod evidenčno številko: 4300-85/2022. V okviru prijavljenega projekta naslovljenega "Nakup nove tehnološke opreme" je tožnik zaprosil za sofinanciranje za nakup več delovnih strojev, med njimi tudi za nakup avtomatske tračne žage podjetja B., za kar je priložil predračun št. 202283-1 z dne 13. 4. 2022. Stranki se strinjata tudi, da je cena stroja po tej ponudbi znašala 34.210,00 EUR, hkrati pa je predračun vseboval seznam morebitne dodatne opreme za stroj, skupaj s cenami zanje. Tožnik je v stroškovniku projekta kot strošek nakupa tega stroja navedel znesek 45.805,00 EUR, na poziv toženke k dopolnitvi vloge pa je na ponudbi, ki je bila identična ponudbi priloženi prijavi na razpis, na seznamu dodatne opreme obkrožil dodatno opremo, ki jo namerava kupiti, skupaj s cenami, pri tem pa strošek nakupa stroja in seštevek stroškov nakupa posamezne dodatne opreme predstavlja znesek 45.805,00 EUR. Predračuna, ki bi vseboval zgolj strošek stroja in izbrane opreme (ne pa celotnega seznama dodatne opreme) tožnik v dopolnitvi vloge ni priložil. Tudi ta dejstva med strankama niso sporna.

12.Primarno sodišče v zvezi z obsegom sodne presoje v primeru postopkov javnega razpisa pojasnjuje, da gre v postopku javnega razpisa za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani, saj jim mora biti zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev skladno s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu je pri vsakem prijavitelju odvisen zlasti od tega, kako je posamezen projekt vrednoten glede na v razpisu vnaprej določene kriterije. Tudi v postopku dodeljevanja sredstev proračuna je namreč treba upoštevati načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS.

13.Sodna praksa je razvila standarde presoje zakonitosti tovrstnih zadev, po katerih je sodna presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj stroga in glede izpolnjevanja dejanskih kriterijev zadržana, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev. Sodišče presoja le pravilno uporabo materialnega in procesnega zakona, zato bo odločitev odpravljena le v primeru, če je argumentacija, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, očitno nerazumna. Po ustaljeni sodni praksi je sodna presoja zakonitosti izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov torej zadržana in sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje. To izhaja tudi iz ustaljenih stališč Vrhovnega sodišča RS, ki izpostavljajo, da je javni razpis materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev, in da se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oz. meril z zakonom, ne presoja pa primernosti ali ustreznosti določenega merila javnega razpisa.

14.Tudi v postopkih javnih razpisih je potrebno upoštevati 22. člen Ustave RS, ki zagotavlja enako varstvo pravic posameznika pred državnimi organi in iz katerega med drugim izhaja tudi pravica stranke do izjavljanja v postopku. Slednja je bistvo poštenega postopka in velja za vsak postopek, voden pred državnim organom. Za pošten postopek je ključnega pomena, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interes so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno pa lahko poda samo, kolikor ima pravico do izjave, in da je v posledici akt v upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru posamezniku kršena pravica do izjave in posledično do ustreznega pravnega varstva iz 25. člena Ustave RS. Kot temeljna pravica pravica do izjave izhaja tudi iz določil ZUP. V prvem odstavku 9. člena ZUP je določeno, da je treba pred izdajo odločbe stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdano odločbo. Tretji odstavek istega člena nadalje določa, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo. Enak standard izhaja tudi iz dokumentov Sveta Evrope in EU.

15.Načelo zaslišanja stranke daje stranki tri temeljne pravice: pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka, pravico izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah ter pravico izpodbijati ugotovitve in navedbe organa, nasprotnih strank ter drugih udeležencev postopka. Tako organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, na katere se mora opirati odločba (146. člen ZUP). Bistvo tega načela torej ni zgolj v navzočnosti stranke v postopku izdajanja odločbe, pač pa predvsem v možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, da uveljavlja svoje pravice oziroma brani svoje koristi, ter da se seznani s celotnim potekom in rezultatom ugotovitvenega ter dokaznega postopka.

16.Iz zgoraj obrazloženega izhaja, da morajo biti postopki sofinanciranja iz javnih sredstev vodeni pošteno in zakonito, organ odločanja pa mora spoštovati temeljne procesne garancije poštenega postopka v skladu z ZUP. Tako mora biti s strani toženke kot organa odločanja pred sprejemom odločitve o (ne)uspešnosti na javnem razpisu najprej pravilno ugotovljeno dejansko stanje in v posledici v odločbi natančno pojasnjeno, zakaj je posamezni prijavitelj na javnem razpisu uspel oziroma zakaj njegova vloga ni bila izbrana za sofinanciranje.

17.Pri tem je lahko vloga, ki jo na javni razpis odda prijavitelj, formalno ali materialno nepopolna. Prva je podana v primeru, ko se preverjajo obvezne sestavine vloge, kot izhajajo iz 66. člena ZUP, včasih dopolnjene s sestavinami po področnih predpisih. Če katera obvezna sestavina manjka, se vložnika pozove v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUP. Če tožnik vloge ustrezno ne dopolni, jo upravni organ zavrže (drugi odstavek 67. člena ZUP). Na drugi strani pa materialna nepopolnost vloge obstoji, kadar je organ vlogo že začel vsebinsko obravnavati, vendar med ugotovitvenim in dokaznim postopkom ugotovi, da potrebuje določena dokazila za ugotovitev dejanskega stanja. V takem primeru bo organ ravnal po 140. členu ZUP in stranko pozval k predložitvi dokazov. Če stranka v dodeljenem roku ne predloži dokazov, upravni organ nadaljuje vsebinsko presojo in izda odločbo (tretji odstavek 140. člena ZUP).

18.V predmetni zadevi ni sporno, da je bila vloga tožnika formalno popolna in da jo je toženka obravnavala po vsebini. Zaradi neskladja v višini priglašenih stroškov je bil tožnik pozvan na dopolnitev (šlo je torej za materialno nepopolno vlogo).

19.Predmet Javnega razpisa, na katerega se je prijavil tožnik, je bilo sofinanciranje upravičenih stroškov začetnih investicij podjetij na upravičenem območju, ki zajema problemska območja, v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva, pri čemer začetna investicija pomeni: - vzpostavitev nove poslovne enote, - razširitev zmogljivosti obstoječe poslovne enote, - diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote prijavitelja na proizvode in storitve, ki jih na zadevnem območju prej ni proizvajala, ali - bistveno spremembo proizvodnega procesa v obstoječi poslovni enoti. Namen razpisa je bilo spodbujanje začetnih investicij z namenom: - povečanja investicij z višjo dodano vrednostjo v deležu BDP, - povečanje deleža trajnostno naravnanih investicij, ki imajo v strukturi stroškov zelene in digitalne rešitve, ki izboljšujejo konkurenčni položaj podjetij, - zmanjševanje razvojnih razlik obmejnih problemskih območij napram preostali Sloveniji. Temu ustrezno je bil cilj Javnega razpisa sofinanciranje investicij, ki zasledujejo cilje digitalizacije in prehoda v nizkooglično, krožno in podnebno nevtralno gospodarstvo in na ta način prispevajo k prehodu v nizkooglično, krožno in podnebno nevtralno gospodarstvo v skladu s ključnimi cilji Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije do leta 2030. Dodatni cilji Javnega razpisa so bili še prispevek k dvigu produktivnosti in dolgoročne konkurenčnosti podjetij na upravičenih območjih ob istočasnem zagotavljanju trajnosti oziroma dekarbonizacije oziroma razogličenja in digitalizacije poslovanja, doseganju višje dodane vrednosti produktov in storitev v slovenskem izvodu ter višje pozicioniranje slovenskih podjetij v verigah vrednosti, ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, s posebnim poudarkom na regionalni uravnoteženosti ter krepitev globalnih in lokalnih verig vrednosti (točke 2.4., 2.5 in 2.6. razpisne dokumentacije, str. 6).

20.Prijavljen projekt je moral biti skladen z namenom, ciljem in s predmetom Javnega razpisa in Akcijskega načrta okoljskega ravnanja, predstavljati ekonomsko nedeljivo celoto aktivnosti z natančno opredeljenimi funkcijami in cilji ter izpolnjevati druge "posebne pogoje za projekt" (str. 10-12 razpisne dokumentacije). V primeru, da je prijavitelj v okviru prijave na Javni razpis predvideval nakup novih strojev in opreme, je skladno s točko 5.3.1. razpisne dokumentacije bilo vlogi potrebno predložiti predračune, ki niso starejši od 60 dni pred oddajo vloge, iz katerih mora biti razviden predmet nakupa (natančna oznaka) in vsi ostali stroški, ki so zajeti v ceno nakupa, vrednost z DDV in brez DDV, - prospekt s tehničnimi karakteristikami opreme ali strojev, ki bodo predmet sofinanciranja. Upravičeni stroški so tudi stroški, povezani z aktiviranjem strojev/opreme v tehnološki proces, v kolikor transport, montažo ali zagon izvede prodajalec, pri katerem so bili stroji/oprema kupljeni in se stroški ustrezno knjižijo med osnovna sredstva na način, da povečujejo vrednost nabavljenega osnovnega sredstva (str. 16 razpisne dokumentacije). V okviru 21. poglavja "Navodilo za izdelavo popolne vloge" (str. 24 razpisne dokumentacije) je bilo določeno, da se vlogi priložijo predračuni, ponudbe in/ali predpogodbe za vse predvidene stroške projekta. V vsoti predloženih predračunov in predpogodb morajo biti vključeni vsi popusti.

21.Javni razpis je v primeru formalnih in materialno nepopolnih vlog predvideval poziv na dopolnitev, pogoje kaj se lahko v tem postopku dopolnjuje in pravne posledice v primeru neustrezne dopolnitve ali nedopolnitve (22. poglavje, "Dopolnitev vlog", str. 25 razpisne dokumentacije). Zavrnitev oziroma zavrženje vlog je razpisna dokumentacija predvidevala v 25. poglavju ("Zavrnitev/zavrženje vlog"), med možnostmi je bilo predvideno, da se vloga zavrne, če so podatki v vlogi neskladni (8. točka 25. poglavja, str. 26. razpisne dokumentacije), to pa je tudi pravna podlaga, ki jo je toženka uporabila v zvezi z zavrnitvijo vloge tožnika.

22.V pozivu za dopolnitev, katerega vsebina med strankama ni sporna, je toženka tožnika (med drugim) pod pripombami "ostalo" pod točko 2) pozvala: "ponudba podjetja B. je v višini 34.210,00 EUR, v strokovnem (pravilno stroškovnem) načrtu je znesek 45.805,00 EUR - prosim za obrazložitev (tudi seštevek posameznih postavk nanese "le" 30.889,00 EUR) - prosim za pojasnilo." Identičen zapis je bil tudi pod pripombami "stroškovnik" pod točko 2). Hkrati je bil tožnik poučen, da je potrebno vlogo dopolniti skladno s pozivom za dopolnitev v roku 8 dni od vročitve vloge.

23.V zvezi s pripombo glede neskladnosti vezani na strošek stroja je tožnik v dopolnitvi vloge (za katero med strankama ni sporno, da jo je podal pravočasno, sporna pa ni niti vsebina dopolnitve) pod točko 6. pojasnil, da "ponudba podjetja B. vključuje poleg osnovnega stroja tudi dodatne elemente opreme, ki smo jih na priloženi ponudbi dodatno označili. Skupen seštevek znaša 45.805,00 EUR brez DDV." Po prejemu ponudbe toženka tožnika ni več pozivala na dopolnitev, temveč je izdala izpodbijano odločbo, s katero je vlogo tožnika zavrnila.

24.Upoštevajoč vsebino poziva toženke, je po presoji sodišča tožnik vlogo dopolnil skladno s pozivom na dopolnitev, torej s pojasnilom razlike med stroškom osnovnega stroja navedenim v ponudbi (34. 34.210,00 EUR) in višino stroškov navedenih v stroškovniku (45.805,00 EUR) na že obstoječi ponudbi podjetja B., saj je bil k temu izrecno pozvan. Sodišče se strinja s tožnikom, da v kolikor je kljub takšni dopolnitvi in po podrobni preučitvi (skupni seštevek stroja in dodatne opreme ustreza višini priglašenih stroškov) toženka menila, da predložena ponudba podjetja B. z dne 13. 4. 2022 z obkroženo dodatno opremo s strani tožnika za odpravo neskladja oziroma nejasnosti med ponudbo in prijavljenimi stroški iz tega naslova ne zadostuje, bi morala tožnika jasno in konkretizirano pozvati na predložitev ponudbe/predračuna za naveden stroj in (izključno) izbrano dodatno opremo. Na podlagi poziva s strani toženke tožnik ni mogel vedeti, da toženka za odpravo nejasnosti zahteva/pričakuje predložitev nove (izrecne) ponudbe, ki bi se nanašala izključno na stroj in izbrano dodatno opremo v skupnem znesku 45.805,00 EUR. Šele v izpodbijanem sklepu se je tožnik seznanil s stališčem toženke, da njegova dopolnitev ni bila ustrezna oziroma da s pojasnilom, ki ga je podal, ni odpravil neskladnosti v svoji prijavi.

25.Po presoji sodišča je potrebno razumno razlagati tako določila razpisne dokumentacije, kot tudi temeljna procesna načela ZUP, da se sredstva podelijo tistim vlagateljem oziroma na podlagi njihovih vlog v skladu z namenom iz Javnega razpisa. Toženka, ki je tožnika v tem oziru zaprosila za pojasnilo (ne pa za morebiti predložitev dodatnih dokazil ipd.), po presoji sodišča ni imela utemeljene podlage za zavrnitev vloge na podlagi poziva na dopolnitev, temveč bi morala, skladno s 140. členom ZUP, tožnika v tem oziru pozvati na predložitev ustreznih dokazil. Pred izdajo odločbe je namreč treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Šele če tožnik zahtevanih dokazil ne bi priložil, bi bilo mogoče njegovo vlogo zaradi neskladnosti zavrniti. V skladu s 138. členom ZUP je treba v vsakem primeru, tako v skrajšanem kot v ugotovitvenem postopku, strankam dati možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Pravice biti izbran na Javnem razpisu, tožnik sicer nima, ima pa pravico, da na njem sodeluje pod enakimi pogoji kot ostali prijavitelji in na ta način zasleduje pravno korist, ki mu jo omogoča Javni razpis, t.j. dodelitev sredstev skladno s pogoji razpisa. Uresničevanje navedenega nenazadnje zagotavljajo v konkretnem primeru tudi pogoji razpisa, ki v poglavju o dopolnjevanju vlog (22. poglavje razpisne dokumentacije) ne predvidevajo le formalnega dopolnjevanja vlog prijaviteljev, temveč tudi (večkratne) pozive k dodatni odpravi in obrazložitvi eventualnih nejasnosti v vlogi. S predložitvijo novega predračuna ali ponudbe, ki bi zajemala samo ceno osnovnega stroja in izbrane dodatne opreme, tožnik ne bi spremenil višine zaprošenih sredstev (že ob vložitvi vloge na Javni razpis je v tem oziru navajal enak strošek, to je 45.805,00 EUR), prav tako glede na trenutno dejansko stanje, ko je tožnik na obstoječi ponudbi podjetja B. obkrožil dodatno opremo stroja in strošek njene nabave, po presoji sodišča ni mogoče šteti, da tožnik ponudbe za skupni strošek stroja sploh nima (skupni strošek stroja in dodatne opreme izhaja iz seštevka posameznih postavk). Navedbe toženke tem oziru so neutemeljene.

26.Sodišče na podlagi obrazloženega ugotavlja, da je bila v postopku storjena bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, kar je razlog za odpravo odločbe. Sodišče je zato skladno s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. V skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 je zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek. V ponovljenem postopku je upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča, kot izhaja iz te sodbe (peti odstavek 64. člena ZUS), zato bo moral v ponovnem postopku odpraviti ugotovljeno kršitev upravnega postopka, tožnika dodatno pozvati na odpravo neskladnosti na način, da bo od tožnika zahteval predložitev ponudbe dobavitelja, ki vsebuje izključno strošek nabave stroja in izbrane dodatne opreme ter nato o vlogi tožnika ponovno odločiti.

Stroški postopka

27.V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnik, ki ga v postopku ni zastopal odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji (izven glavne obravnave), upravičen do povrnitve stroškov v višini 15,00 EUR, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženki.

28.Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v zvezi s 378. členom OZ).

29.Sodna taksa bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti.

-------------------------------

1Kerševan E. (ur), Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 333, tč. 6.

2Kerševan E. (ur), Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 266, točka 5. in 7.

3VSRS sodba opr. št. X Ips 438/2005 z dne 10. 9. 2009.

4UPRS sodba opr. št. I U 241/2012 z dne 25. 9. 2012.

5UPRS sodba opr. št. I U 241/2012 z dne 25. 9. 2012, opr. št. I U 854/2017 z dne 14. 6. 2018, opr. št. I U 1212/2011 z dne 9. 2. 2012, opr. št. I U 1344/2017 z dne 5. 2. 2019 in opr. št. I U 1344/2017 z dne 5. 2. 2019.

6VSRS sodbe opr. št. X Ips 299/2014 z dne 18. 9. 2014, opr. št. I Up 33/2013 z dne 13. 6. 2013, opr. št. X Ips 193/2013 z dne 17. 3. 2015 in druge.

7Prim. VSRS sodba opr. št. X Ips 725/2008 z dne 15. 12. 2010 in VSRS opr. št. Ips 193/2013 z dne 17. 3. 2015.

8Primerjaj UPRS sodbe opr. št. II U 2/2019 z dne 12. 8. 2021, opr. št. II U 296/2021 z dne 3. 11. 2021 in opr. št. II U 84/2020 z dne 26. 1. 2022.

9Kovač P., Kerševan E. (ur.), Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 1. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 135 - 136.

10Prvi in drugi odstavek 66. člena ZUP določata: "(1) Vloga mora biti razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Predvsem mora obsegati: navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo o tem, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, osebno ime, firmo oziroma osebno ime vlagatelja, prebivališče (naslov) oziroma sedež vložnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca...." (2) Vloga mora vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis". Hkrati mora vložnik, ob upoštevanju šestega odstavka 66. člena ZUP vlogo tudi podpisati.

11Po prvem odstavku 67. člena, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Zahtevo v obliki dopisa za odpravo pomanjkljivosti se pošlje ali izroči vložniku, če je podal vlogo neposredno pri organu.

12Kovač P., Kerševan E. (ur), Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani in Uradni list, Ljubljana 2020, str. 98.

13UPRS sodba opr. št. II U 279/2021-21 z dne 21. 11. 2023.

14Enako tudi načelno pravno mnenje VSRS z dne 13. 12. 2006.

-------------------------------

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 66, 66/1, 67, 67/1, 140, 140/2, 140/3

-------------------------------

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.