Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1.Tožnika sta s toženkino pravno prednico (banko) sklenila dve kreditni pogodbi. Šlo je za dolgoročna kredita v tuji valuti (CHF), namenjena gradnji družinske hiše. Terjatvi po obeh pogodbah sta bili zavarovani z vknjiženima hipotekama z zaznambo neposredne izvršljivosti. Tožnika sta zahtevala ugotovitev ničnosti sklenjenih pogodb in sporazumov o zavarovanju terjatve ter uveljavljala izbrisno tožbo. Zatrjevala sta, da valutna klavzula predstavlja nepošten pogodbeni pogoj.
2.Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo. Izhajalo je iz stališč starejše sodne prakse o problematiki kreditov v CHF.
3.Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevku ugodilo. Odločitev se sprejelo na podlagi izhodišč nadgrajene sodne prakse.
4.Vrhovno sodišče je nato s sklepom II Ips 26/2025 sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Ocenilo je, da se toženka ni imela možnosti izjaviti o spremenjeni sodni praksi (t. i. sodba presenečenja).
5.Sodišče druge stopnje je ob ponovnem sojenju strankama zagotovilo možnost izjave, a nato odločilo enako kot prej - ugodilo je zahtevku po ničnostni in izbrisni tožbi.
6.Zoper takšno odločitev toženka vlaga predlog za dopustitev revizije. Predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj:
1. Ali je pritožbeno sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), s tem ko standarda "zelo veliko znižanje potrošnikove domače valute" oz. "črni scenarij" ni napolnilo glede na okoliščine konkretnega primera?
2. Ali bi pritožbeno sodišče moralo skladno z drugim odstavkom 1. člena Direktive 93/13, izključiti uporabo te Direktive in v konkretni zadevi odločitev sprejeti na podlagi nacionalne zakonodaje, Obligacijskega zakonika ter zlasti Zakona o potrošniških kreditih (kot je veljal v času sklepanja kreditne pogodbe), ki je, kot specialni zakon, urejal sklepanje kreditnih pogodb v švicarskih frankih?
3. Ali je bila presoja pritožbenega sodišča, da tožena stranka ni opravila pojasnilne dolžnosti ter da je sporni pogodbeni pogoj posledično nepošten, materialnopravno pravilna?
4. Ali je sodišče pravilno ugotovilo nepoštenost spornega pogodbenega pogoja, kljub temu da ni izkazano, da bi velika apreciacija CHF v razmerju do EUR v dolgoročnem pogodbenem obdobju za toženo stranko kot bančnega strokovnjaka predstavljala objektivno predvidljivo tveganje?
5. Ali je pritožbeno sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem ko se v izpodbijani sodbi ni opredelilo do navedb tožene stranke, da znatna porast CHF v razmerju do EUR za toženo stranko kot bančnega strokovnjaka ni predstavljala objektivno predvidljivega tveganja, posledično pa tožnika na možnost uresničitve tovrstnega dogodka ni mogla (ter posledično tudi ni bila dolžna) opozoriti?
6. Ali je pritožbeno sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem ko ni odločalo o dokaznem predlogu z imenovanjem izvedenca finančne stroke (podpodročje bančništvo), ki ga je tožena stranka predlagala, kaj šele da bi pritožbeno sodišče svojo odločitev s tem v zvezi ustrezno obrazložilo?
7. Ali je pritožbeno sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem ko se ni opredelilo do trditev tožene stranke, da izpolnitev kreditne pogodbe ni v nasprotju z utemeljenimi pričakovanji tožeče stranke ter posledično ni izkazana nobena izmed predpostavk iz 24. člena Zakona o varstvu potrošnikov?
8. Ali je bila presoja pritožbenega sodišča glede obstoja znatnega neravnotežja materialnopravno pravilna?
9. Ali je materialnopravno pravilna odločitev pritožbenega sodišča, da je v primeru ugotovljene nepoštenosti spornega pogodbenega pogoja nična celotna kreditna pogodba, ki tak nepošten pogoj vsebuje?
10. Ali je presoja pritožbenega sodišča, da sta zaradi ničnosti kreditne pogodbe nični tudi pogodba o zavarovanju denarne terjatve z nepremičninami in sporazum o zavarovanju denarne terjatve, zaradi česar ni več podlage za vpis hipoteke v zemljiški knjigi, materialnopravno pravilna in skladna s 33. členom ustave in 1. členom Prvega dopolnilnega protokola k Evropski konvenciji o človekovih pravicah?
7.Predlog ni utemeljen.
8.Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji za dopustitev revizije, ki izhajajo iz 367.a člena ZPP, niso izpolnjeni, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
9.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).