Jedro

Zgolj upoštevanje zemljiškoknjižnega stanja za ugotovitev, ali je zemljišče po pravnem statusu res kmetijsko zemljišče, ne zadostuje. Potrebno je ugotoviti tudi, kako je zemljišče uvrščeno v prostorskih aktih. Za ugotovitev zavezanca (Sklad, občina, lokalna skupnost) pa je pomembna njegova namembnost na dan 11. 3. 1993, ko je začel veljati ZSKZ ter dne 25. 3. 2000, ko je začel veljati ZJS. Pravni status zemljišča v trenutku, kot ga opredeljujeta oba zakona, sta dejstvi, ki opredeljujeta zavezanca v primeru, kot je obravnavan.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 490-122/2009/2 z dne 24. 11. 2009 se odpravi in zadeva vrne temu organu v nov postopek.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z dopolnilno odločbo v 1. točki izreka zahtevi A. za vračilo v naravi nepremičnin parc. št. 533/52, 533/54, 533/59 do deleža 5043/5172-tin in parc. št. 533/63, vse k.o. ... ugodil; v 2. točki izreka določil, da je zavezanka za vračilo D.; v 3. točki, da je zavezanka dolžna vrniti z dnem pravnomočnosti te odločbe nepremičnine iz 1. točke izreka kot skupno lastnino A. in upravičencem, ki so v tej točki navedeni do deleža 489/509-tin; v 4. točki, da se na nepremičninah iz 1. točke izreka do deleža 20/509-tin vpiše lastninska pravica za C.; v 5. točki, da je vrednost nepremičnin 1.711,06 DEM; v 6. točki, da bo sprememba zemljiškoknjižnega stanja vpisana po uradni dolžnosti; v 7. točki, da se zahtevek A. za vračilo v naravi parc. št. 533/51, 533/53, 533/60, 533/64 zavrne. V obrazložitvi je navedel, da je A. zahtevala vrnitev premoženja, ki ji je bilo podržavljeno na podlagi Uredbe z dne 3. 6. 1947 in Zakona o agrarnih skupnosti z dne 20. 12. 1947. Premoženje se vrača na podlagi Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic. Predmet vračila so deli podržavljene parcele št. 533/1. Glede na postavljene objekte po podržavljenju na nekaterih delih te parcele obstajajo ovire po določbah 2. odstavka 32. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Predmet postopka so le parcele, na katerih ni izkazana ovira za vračilo v naravi. Parcela št. 533/52 pašnik 4. razreda v izmeri 183 m2 je opredeljena kot stavbno zemljišče, iz ortofoto posnetka pa je razvidno, da predstavlja nepozidano zemljišče. Parcela št. 533/54 je pašnik 4. razreda v izmeri 12840 m2, opredeljena je kot gozd, iz orto načrta pa je razvidno, da predstavlja gozd oziroma zemljišče, poraslo z drevjem. Parcela št. 533/59 pašnik 4. razreda v izmeri 5152 m2 – 5043/5172-tin je opredeljena kot stavbno zemljišče, iz orto načrta pa je razvidno, da je nepozidano stavbno zemljišče. Na delu zemljišča sta locirana dela dveh objektov, ki segata delno vanjo, zato se nepremičnina vrne v obliki solastniškega deleža in sicer nevrnjeni del do 129/5172-tin ostane v lasti D. in zajema ograjeni del zemljišča ter dela dveh objektov investitorja E.E. Parcela št. 533/63 pašnik 4. razreda v izmeri 31 m2 je opredeljena kot stavbno zemljišče in iz orto načrta izhaja, da je nepozidana. Za ostale dele nepremičnine parc. št. 533/1 pa so izkazane ovire za vrnitev v naravi.

Drugostopni organ je na pritožbo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju Sklad) pritožbi delno ugodil, dopolnilno odločbo Upravne enote Tržič št. 321-95/01-30 z dne 23. 9. 2009 odpravil v delu 2. in 3. točke izreka glede zavezanke D. in jo v tem delu nadomestil z novim zavezancem Skladom, v preostalem delu pa pritožbo zavrnil (1. točka izreka); v preostalem odločil, da ostane izpodbijana odločba nespremenjena (2. točka izreka). V obrazložitvi ugotavlja, da je med dokumenti zadeve informacija o zemljiščih C. z dne 9. 5. 2002, iz katere izhaja, da je bila parcela št. 533/1 k.o. ... na dan 11. 3. 1993 po planskih aktih opredeljena kot gozdno zemljišče in delno kot nezazidano stavbno zemljišče. Iz odločbe GURS, Območne enote uprave Kranj z dne 25. 11. 2008 je razvidno, da so iz nje nastale nove parcele, med njimi tudi parcela št. 533/54 k.o. .... Iz potrdila o namenski rabi parcele C. z dne 21. 8. 2009 izhaja, da je parcela po osnovni in podrobnejši namenski rabi gozd. Sklicuje se na 3. odstavek 55. člena Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/2008) in na določila Zakona o javnih skladih (ZJS, Uradni list RS, št. 22/2000) ter Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov v RS (v nadaljevanju ZSKZ). Glede na potrdilo o namenski rabi parcele C. z dne 21. 8. 2009, iz katerega izhaja, da je parcela št. 533/54 po namenski rabi gozd, je bila zato prenesena na Sklad, ter je zato zavezanec za vrnitev te parcele v naravi Sklad. V tem delu ocenjuje pritožbo Sklada kot delno utemeljeno ter je zato posledično odpravil odločbo prvostopnega organa v delu 2. in 3. točke izreka ter kot zavezanca določil Sklad. Glede navedbe, da na parcelo št. 533/54 delno segata tudi objekta, stoječa na parceli št. 533/8 in št. 533/2 in je zato zanju podana ovira za vrnitev v naravi, pa ugotavlja, da se uveljavlja delna pozidanost z objekti z ortofoto posnetkov. Iz njega je res razvidno, da je na parceli nek objekt. Iz izjave predsednika A., F.F., dane v zvezi s pritožbo, je razvidno, da je na parceli objekt, ki je v lasti G.G. in sicer gre za enojni kozolec. Ta je izjavil, da je na parceli mogoče 20 cm njegovega objekta. Gospodarsko poslopje pa ne sega na to parcelo. Iz navedenega torej res izhaja, da se enojni kozolec delno nahaja na parceli, vendar pa ne gre za trajni objekt, zato drugostopni organ ugotavlja, da tudi če stoji enojni kozolec na parceli, to ne predstavlja pozidanosti zemljišča v smislu 2. odstavka 32. člena ZDen in je zato pritožba neutemeljena.

Tožeča stranka izpodbija prvostopno odločbo in v zvezi s tem drugostopno. Navaja, da je pritožbo vložila, ker v postopku ni bilo dejansko stanje razčiščeno do te stopnje, da bi bil znan status zemljišč na dan 11. 3. 1993, ko je začel veljati ZSKZ, in na dan 25. 3. 2000, ko je začel veljati ZJS ter v povezavi z navedenimi predpisi lastnik nepremičnin in zavezanec za vračilo v naravi, zlasti glede nepremičnine parc. št. 533/54 k.o. .... Odločitev drugostopnega organa o nadomestilu zavezanke ni pravilna. Proti prvostopni odločbi pa se je tožeča stranka pritožila samo v delu, ki se nanaša na parc. št. 533/54, ker je menila, da glede na katastrsko kulturo in potrdilo o namenski rabi zemljišča obravnavana nepremičnina predstavlja pašnik oziroma gozd in utegne biti kmetijsko zemljišče, za vračilo kmetijskih zemljišč in gozdov pa je zavezanec tožeča stranka. Pritožbeni organ je pritožbi ugodil tako, da je prvostopno odločbo v delu, ki se nanaša na zavezanca, 2. in 3. točko izreka odločbe nadomestil z novim zavezancem, ne da bi dejansko stanje dopolnil. S takšno odločitvijo je prekršil določbo 2. odstavka 253. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Takšna odločitev je tudi v škodo tožeče stranke, saj je bila spremenjena odločba prvostopnega organa, ne da bi bilo ugotovljeno, da so podani razlogi iz 274., 278. in 279. člena ZUP. S takšno odločitvijo so bila bistveno kršena pravila postopka. Vprašanje, kdo je zavezanec za vračilo v naravi, je povezano s vprašanjem namembnosti nepremičnin in v tej zvezi z lastnino. Upravni organ mora pravilno ugotoviti dejansko stanje. Listina o namenski rabi zemljišča parc. št. 533/1 naj bi izkazovala status na dan 11. 3. 1993, ko je začel veljati ZSKZ, potrdilo C. z dne 9. 5. 2002 pa naj bi dokazovalo, da naj bi bila nekdanja parcela, iz katere so kasneje nastale v postopku parcelacije vse obravnavane parcele, na dan 11. 3. 1993 deloma gozdna, deloma pa tudi nezazidano stavbno zemljišče. V zvezi s tem je sklep drugostopnega organa, ki zaključuje, da potrdilo o namenski rabi zemljišča C. z dne 21. 8. 2009, iz katerega izhaja, da je danes parcela št. 533/54 gozd, kaže na to, da naj bi bila namembnost tega zemljišča enaka tudi na dan 11. 3. 1993, napačen. To nujno ne drži, saj potrdilo o namenski rabi zemljišča na dan 11. 3. 1993 za sedanjo parcelo št. 533/54 in tudi druge obravnavane nepremičnine, ki so predmet vračila, ni bilo izposlovano, v pritožbenem postopku pa tudi ne ugotovljeno, da je iz mapne kopije nekdanje parcele št. 533/1 k.o. ... videti, da je bila ta prav v delu, ki predstavlja današnjo parcelo št. 533/54, v letu 1993 gozd oziroma kmetijsko zemljišče. Namembnost obravnavanih nepremičnin tudi ni bila ugotovljena na dan 25. 3. 2000, ko je začel veljati Zakon o javnih skladih. Če so obravnavana zemljišča na današnji dan nezazidana stavbna zemljišča, še ne pomeni, da so bila tako v planskih aktih opredeljena tudi na dan 25. 3. 2000. Zato je sporno, kdo je lastnik obravnavanih nepremičnin danes, Sklad ali pa občina oziroma lokalna skupnost, ker predstavljajo nezazidana stavbna zemljišča. V postopku niso bila ugotovljena vsa odločilna dejstva, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti dejansko stanje. Predlaga odpravo izpodbijanih odločb. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse navedbe v tožbi iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Stranka z interesom v tem postopku A. v odgovoru na tožbo predlaga prednostno obravnavo.

Tožba je utemeljena.

V zadevi je sporno, ali ugotovljeno dejansko stanje v zadevi utemeljuje odločitev o zavezancu.

Po mnenju sodišča je ugovor tožeče stranke, ki navedenemu ugovarja, utemeljen. Po določbi 1. odstavka 51. člena ZDen je zavezanec za vrnitev stvari pravna oseba, v katere premoženju so stvari, ki se po tem zakonu vrnejo upravičencem. Zavezance za vrnitev kmetijskih zemljišč dodatno utemeljuje 27. člen ZDen. Ta določa, da je Sklad zavezanec za vračilo podržavljenih kmetijskih zemljišč in gozdov. Zgolj upoštevanje zemljiškoknjižnega stanja za ugotovitev, ali je zemljišče po pravnem statusu res kmetijsko zemljišče, ne zadostuje. Potrebno je ugotoviti tudi, kako je zemljišče uvrščeno v prostorskih aktih. Za ugotovitev zavezanca (Sklad, občina, lokalna skupnost) pa je pomembna njegova namembnost na dan 11. 3. 1993, ko je začel veljati ZSKZ ter dne 25. 3. 2000, ko je začel veljati ZJS. Pravni status zemljišča v trenutku, kot ga opredeljujeta oba zakona, sta dejstvi, ki opredeljujeta zavezanca v primeru, kot je obravnavan.

Podržavljena parcela št. 533/1 je bila na dan 11. 3. 1993 deloma gozd, deloma nezazidano stavbno zemljišče (potrdilo C. z dne 9. 5. 2002). Parcela se je kasneje delila, del nje predstavlja tudi parcela št. 533/54 (nanjo je usmerjena glavnina ugovorov tožeče stranke). Potrdilo z dne 21. 8. 2009 kaže, da je ta parcela po dejanski rabi gozd. Sklep o tem, da je bil del podržavljene parcele št. 533/1, ki je danes parcela št. 533/54, zgolj na podlagi potrdila tudi dne 11. 3. 1993 gozd, pa je preuranjen. V postopku ni bilo ugotovljeno, ali gre tudi za prostorsko ujemanje gozda na današnji parceli št. 533/54, glede na prostorsko namembnost pri parceli št. 533/1. Tožeča stranka utemeljeno ugovarja nepopolno ugotovljenemu dejanskemu stanju na podlagi dejstev, ki jih je navedel drugostopni organ. Sodišče pa še poudarja, da dejstva za pravilno določitev zavezanca oziroma kot zavezanca Sklada za vračilo ostalih parcel ostajajo še manj raziskana glede na materialne določbe, ki jih je sodišče navedlo in odločitev v izpodbijani drugostopni odločbi zato v obsegu ostalih parcel še manj obrazložena.

V ponovnem postopku reševanja pritožbe bo moral drugostopni organ dopolniti dejansko stanje v smeri kot je navedlo sodišče. Le tako ugotovljeno dejansko stanje lahko privede do pravilne uporabe materialnega prava, določbe 51. člena ZDen. V postopku denacionalizacije bo torej organ dolžan upoštevati predpise, na podlagi katerih so se zemljišča po uvedbi ZDen lastninila in jih pri določitvi zavezanca upoštevati. Nadalje pa bo drugostopni organ dolžan pri obravnavi pritožbe tožeče stranke, Sklada, upoštevati oziroma se opredeliti do obsega pritožbe. Tožeča stranka navaja, da je s pritožbo izpodbijala odločitev le za parcelo št. 533/54, odločitev organa pa se nanaša na celoten predmet odločitve prvostopne odločbe, razloga za takšno postopanje pa organ ni pojasnil. Tožeča stranka izpodbija odločitev obeh organov. Sodišče je odpravilo le drugostopno odločbo, ki s prvostopno pomeni odločitev o obvezi tožeče stranke, ker glede na določbe Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) o predmetu upravnega spora šteje le drugostopno odločbo za tisto, s katero je bilo poseženo v pravni položaj tožeče stranke.

Ker je dejansko stanje v denacionalizacijskem postopku ostalo nepopolno ugotovljeno ter je bilo tudi napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba organa nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 2., 3. in 4. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo v smislu 3. odstavka istega člena vrnilo drugostopnemu organu v ponoven postopek.

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.