Jedro

Utemeljenega razloga, da je treba osebo postaviti pod skrbništvo, ne more dokazovati le medicinska dokumentacija, kot meni pritožnik. Utemeljen razlog so vse okoliščine, iz katerih sodišče lahko sklene, da oseba ne more skrbeti za svoje pravice in koristi. Ne glede na vsebino pogodbe, s katero bi razpolagala s svojo nepremičnino, pa ta ne more veljavno skleniti, če zase in za svoje pravice ni sposobna skrbeti.

Izrek

I.Pritožba udeleženca se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da glede udeleženca po uradni dolžnosti uvede postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo.

2.Zoper sklep se pritožuje udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov. Opozarja, da mora biti za pravni standard utemeljenega razloga podan konkreten in verjeten indic, da oseba zaradi duševne bolezni ali druge motnje ni sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi v smislu 262. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) in meni, da ta standard ni dosežen. Prav tako po njegovi oceni ni podan utemeljen razlog iz tretjega odstavka 57. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), saj gre le za splošen dvom in nepreverjeno anonimno prijavo. Izpostavlja, da ni nobenega medicinskega dokaza, ki bi pri njem potrjeval obstoj duševne bolezni, demence ali druge trajne duševne motnje, tudi ne zdravstvene dokumentacije, izvida osebnega zdravnika, psihiatričnega ali nevrološkega mnenja niti pri njem ni bila opravljena kakršnakoli zdravstvena diagnostika. Sodišče prve stopnje se je po njegovi oceni oprlo izključno na zaznave strokovnih delavk in na navedbe anonimne prijaviteljice, kar ni dovolj za začetek postopka, katerega posledice so lahko eden izmed najintenzivnejših posegov v osebnostno sfero posameznika. V teh postopkih je medicinska dokumentacija praviloma osrednji in odločilni dokaz, brez strokovne diagnostike pa ne gre govoriti niti o verjetnosti obstoja duševne bolezni. Zgolj ponavljanje vprašanj, pozabljanje nekaterih podatkov in določene težave s spominom niso dokaz o duševni bolezni; pozabljivost je pri starejših osebah običajen pojav in ne pomeni izgube sposobnosti razsojanja. Meni, da iz sklepa ne izhaja, da naj ne bi razumel pomena prodaje nepremičnine, pomena bančnih poslov ali pomena pravnih razmerij, pač pa le, da se zgolj ne spomni nekaterih časovnih okoliščin ali imen. Tudi podpis praznega lista ne dokazuje obstoja duševne motnje. Glede tega pojasnjuje, da ni podpisoval nobenega dokumenta, katerega vsebine ne bi razumel, in je bila njegova izjava očitno napačno interpretirana ali izvzeta iz konteksta. To nepremičnino je odsvojil pod pogojem, da si ob prodaji izrecno zagotovi dosmrtno služnost stanovanja v zidanici, ki stoji na tej nepremičnini, in s tem trajno stanovanjsko varnost. To je povsem dopustno, razumno in pogosta oblika razpolaganja s premoženjem starejših oseb. Odločitev za to nikakor ne pomeni znaka demence ali nesposobnosti. Strokovne delavke je sprejel, z njimi komuniciral in pojasnjeval svoje odločitve. Meni, da sklep na eni strani povzema navedbe, da naj bi bil povsem priseben in izvrševal svojo voljo, in pa na drugi strani znake demence. Postopek postavitve pod skrbništvo je skrajni ukrep, izpostavlja ustavne in konvencijske pravice. Ob vsem tem mora biti že uvedba postopka podprta s posebej skrbno in restriktivno presojo dejanskih okoliščin, v nasprotnem primeru pa se tak postopek spremeni v preventivni nadzorni ukrep. Živi samostojno, je telesno premičen, sposoben skrbeti za svoje vsakodnevne potrebe in ne potrebuje pomoči pri osnovnih življenjskih opravilih, ni materialno ali socialno ogrožen. Prilaga fotografije, ki potrjujejo, da ima primerna oblačila, da je okolica zidanice urejena in vzdrževana. Izpostavlja, da samostojno razpolaga s sredstvi in se zaveda pomena pravnih poslov. Če mu pomaga znanka ali soseda, še ne pomeni, da ni sposoben. Zaključuje, da niso podani pogoji za začetek postopka po uradni dolžnosti, in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter ustavitev postopka.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, sodišče postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika (262. člen DZ). Sodišče lahko začne postopek tudi po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo (tretji odstavek 57. člena ZNP-1).

5.Utemeljenega razloga, da je treba osebo postaviti pod skrbništvo, ne more izkazovati le medicinska dokumentacija, kot meni pritožnik. Utemeljen razlog so vse okoliščine, iz katerih sodišče lahko sklene, da oseba ne more skrbeti za svoje pravice in koristi. Zaznave strokovnih delavk Centra za socialno delo A., enota B. (v nadaljevanju CSD), ki nimata interesa v postopku, po oceni pritožbenega sodišča za takšno oceno zadoščajo. Ob obisku pri udeležencu sta ti kljub temu, da je bil pogovorljiv in zgovoren (in se torej pripravljen pogovarjati, opomba pritožbenega sodišča), zaznali, da ima očitne težave s spominom: večkrat je ponovil isto vprašanje, povedal iste stvari, pokazal iste prostore, ni se spomnil imen pomembnih oseb, trudil se je, da bi na vprašanje odgovoril pravilno, a se ni spomnil ustreznih besed za poimenovanje stvari. Da ima udeleženec težave s spominom, potrjuje tudi fotografija (priloga A 3) ročnega zapisa na papirju: "Odgovori: Ne sprašuj, vse je urejeno." Zanj je pojasnil, da je to napisal sam, da bi v primeru klica neznanih oseb znal povedati, da je vse urejeno in jih tako odgnal. Če bi ne imel težav s spominom, pisnega opomnika ne bi potreboval.

6.Nista torej vsebina pogodbe, ki naj bi jo udeleženec glede svojega premoženja nameraval skleniti, ali postopek njenega sklepanja tista, ki sta sama zase problematična, pač pa okoliščine, ki kažejo na to, da ima udeleženec znatne težave s spominom, čeprav je strokovni delavki sprejel in se z njima pogovarjal, kot opozarja. Ali so te težave posledica duševne bolezni oziroma motnje, zaradi katere ni sposoben skrbeti za svoje pravice in koristi, ali pa zgolj običajne težave starostnikov, ki te intenzitete ne dosegajo, bo sodišče prve stopnje preverilo v nadaljevanju postopka, tudi z imenovanjem izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Gre za kompleksno vprašanje, na katerega ne morejo odgovoriti fotografije njegovih oblačil, urejenost okolice in "legitimna" želja po pomoči s strani sosede, kot tudi ne njegova materialna preskrbljenost. Na pomoč v zameno za prepustitev nepremičnine ali na katerokoli drugo pogodbo lahko pristane, če je sposoben to razumeti. Ne glede na vsebino pogodbe, s katero bi razpolagal s svojo nepremičnino, torej te ne more veljavno skleniti, če za svoje pravice in koristi ni sposoben skrbeti. Prav preverbi slednjega je namenjen konkretni postopek. Zato se pritožbeno sodišče ne bo opredeljevalo do pritožbenih navedb o njeni vsebini in postopku sklepanja. Če je ob tem prišlo do zlorabe udeleženčevih težav, bo lahko to predmet drugih postopkov.

7.Izpodbijani sklep nima pomanjkljivosti, ki bi pritožniku onemogočale njegov preizkus. Vsebuje povzete razloge, ki so sodišču prve stopnje narekovale uvedbo postopka po uradni dolžnosti, v njem tudi ni nasprotij ali vrzeli (povzemanje navedb namreč niso razlogi sodišča). Prav ta postopek pa bo s pomočjo neodvisne osebe, ki se bo izrekla o udeleženčevi sposobnosti razumeti pravne posle, varoval njegove zakonsko, ustavno in konvencijsko zagotovljene pravice (skrb države za osebe, ki tega same ne zmorejo, drugi odstavek 6. člena ZNP-1) in ne nedopustno posegel vanje.

8.Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo, saj pritožbeni razlogi niso podani, našlo pa tudi ni razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP in v zvezi z 42. členom ZNP-1).

9.Pri tem je moralo odločiti tudi o stroških postopka. Stranka, ki s pritožbo ni uspela, jih bo morala kriti sama (drugi odstavek 55. člena ZNP-1).