Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpovedalo najemno pogodbo, sklenjeno med pravdnima strankama 12. 12. 2013 z aneksom k najemni pogodbi z dne 2. 12. 2014 in z dne 20. 11. 2015 za nepremičnino z ID znakom: del stavbe ..., in tožencu naložilo, da v roku 60 dni izprazni stanovanje ter ga izroči tožnici prostega oseb in stvari. Odločilo je še, da je toženec dolžan povrniti tožnici povzročene pravdne stroške, o višini katerih bo odločilo naknadno s posebnim sklepom.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga toženec. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da je odpoved najemne pogodbe s strani tožeče stranke z dne 12. 12. 2016 iz nekrivdnega odpovednega razloga po 106. členu Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) zakonita, brez da je tožeča stranka ustrezno utemeljila nekrivdni razlog po 106. členu SZ-1, čeprav iz tretjega in četrtega odstavka istega člena izhajajo omejitve razlogov za tako odpoved, katere bi sodišče moralo upoštevati pri uporabi materialnega prava pri odločanju o tožbenem zahtevku? 2) Ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da v sporu med najemnikom in najemodajalcem o odpovedi najemne pogodbe brez krivdnih razlogov po 106. členu SZ-1 sodišče ni zavezano presojati, ali je bil nekrivdni razlog v skladu s tretjim odstavkom 106. člena SZ-1 zadostno utemeljen, kar posledično krši predmetni člen, najemnikovo pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave RS in pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah? 3) Ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da je pri kriteriju primernosti stanovanja kot predpostavki za odpoved najemne pogodbe v skladu s 106. členom SZ-1 prvostopenjsko sodišče s postavitvijo izvedenca gradbene stroke in upoštevanjem opredelitve stanovanja po 10. členu SZ-1 ugotovilo vse relevantne okoliščine in zadostilo temu kriteriju, brez upoštevanja, da je toženec v postopku dokazoval svoje zdravstvene težave in zaradi tega predlagal postavitev izvedenca medicinske stroke, opozarjal na določene slabše lastnosti ponujenega nadomestnega stanovanja, ki izhajajo iz izvedenskega mnenja, ki ga je podal izvedenec mag. A. A. v postopku pred sodiščem prve stopnje, in je toženec predlagal postavitev izvedenca za meteorne vode, s čimer je sodišče zanemarilo vse bistvene okoliščine, ki jih je toženec dokazoval pri odločanju o primernosti ponujenega nadomestnega stanovanja? 4) Ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da je dokazni predlog za postavitev izvedenca za meteorne vode prepozen, če je toženec po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo v vlogi z dne 1. 10. 2018 predlagal dokaz s postavitvijo izvedenca za meteorne vode in svoj dokazni predlog utemeljil z razlago, da se je pojavil šele po izvedbi glavne obravnave, ker so bile na območju, kjer se nahaja nadomestno ponujeno stanovanje, povzročene poplave, pred tem pa je iz postopka izhajalo, da bo zadostovala postavitev izvedenca gradbene stroke? 5) Ali pri odločanju o kriteriju primernosti ponujenega nadomestnega stanovanja po drugem odstavku 106. člen SZ-1 toženčevo zdravstveno stanje ni relevantno, če se je v postopku ugotovilo, da ima ponujeno nadomestno stanovanje slabše značilnosti od sedanjega stanovanja, v katerem prebiva toženec, in določene pomanjkljivosti, kar pa lahko negativno vpliva na zdravje toženca, ki je dokazal svoje zdravstvene težave v postopku pred sodiščem prve stopnje? 6) Ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da mora pravdno sodišče pri odločanju o zahtevku za odpoved najemne pogodbe in izpraznitve stanovanja iz odpovednega razloga po 106. členu SZ-1 v postopku samo odločiti o primernosti stanovanja kot predpostavki za ugoditev zahtevku za izpraznitev, čeprav SZ-1 v šestem odstavku 106. člena izrecno določa, da v primeru spora odloči o primernosti drugega stanovanja sodišče v nepravdnem postopku? 7) Ali je tožbeni zahtevek za odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja iz odpovednega razloga po 106. členu SZ-1 sklepčen, če tožnica ni podala zahtevka na dodelitev drugega primernega stanovanja tožencu, kar je predpogoj za prenehanje obstoječega najemnega razmerja? 8) Ali zavrnitev toženčevega dokaznega predloga za postavitev izvedenca medicinske stroke pomeni absolutno kršitev pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki jo je zagrešilo sodišče prve stopnje, ker stranki ni dopustilo izvedbe predlaganega dokaza za zagotovitev načela kontradiktornosti in ugotovitev vseh relevantnih dejstev za odločitev v tej zadevi, predvsem glede ugotovitve primernosti nadomestnega stanovanja? 9) Ali opustitev izvedbe toženčevih predlaganih dokazov za izvedenca medicinske stroke in izvedenca za meteorne vode pomeni kršitev 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni ustrezno obrazložilo zavrnitve predlaganih toženčevih dokazov? 10) Ali odločba sodišča prve stopnje pomeni kršitev 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v delu 29. točke obrazložitve sodbe, kjer se sodišče do ostalih dokaznih predlogov ni opredelilo, ker je odločilo, da za odločitev v tej zadevi niso relevantne ostale navedbe in dokazi pravdnih strank, čeprav bi v skladu s procesnimi pravili moralo zadostno obrazložiti zavrnitev predlaganih dokazov s strani pravdnih strank v postopku, predvsem zato, ker so pomembni za odločitev o tožbenem zahtevku in za zagotovitev načela kontradiktornosti v postopku, sodišče pa utemeljene obrazložitve ni podalo? Navaja, da glede vprašanj ni sodne prakse Vrhovnega sodišča, sodna praska višjih sodišča pa ni enotna. Sklicuje se na odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 881/2012, I Cp 523/2015 in Cp 523/2015 ter Višjega sodišča v Celju Cp 111/2006 in Cp 499/2007, ki jih ne prilaga.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v toženčevem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je njegov predlog zavrnilo (367.c člen ZPP).