Jedro

Občina Mengeš je nastala leta 1995 na podlagi razdružitve z občino Domžale, kar izhaja iz Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Organ v času ustanovitve oziroma razdružitve z občino Domžale ni mogel razpolagati z zazidalnim načrtom iz leta 1968 oziroma 1969. Svojo odločitev je tožena stranka pravilno oprla tudi Pravilnik o določanju rokov hranjenja dokumentarnega gradiva v javni upravi, ki določa, da se zazidalni načrti občin hranijo 30 let. Po poteku tega obdobja se zazidalni načrti s strani pristojnega arhiva v sodelovanju z organom, določijo kot arhivsko gradivo. Na podlagi določb Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih se nato zazidalni načrti po navodilih arhiva, kot arhivsko gradivo odbere iz dokumentacije občine in hrani v prostorih pristojnega arhiva.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo A.A. (prosilca - tožnika) zoper odločbo občine Mengeš (organ) št. 090-1/2012 z dne 23. 1. 2012. Pojasnjuje, da je tožnik naslovil na organ zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero je zahteval, da ga organ seznani z naslednjim: na čigavo zahtevo ali v čigavem interesu teče konkretni postopek; če je občina Mengeš ali nekdanja občina Domžale že rešila premoženjsko pravna razmerja do prednikov prosilca oziroma originalnih lastnikov parcele št. 530/7 in 530/8 k.o. ...; z zazidalnim načrtom „...“ s popravki iz leta 1968 oziroma 1969; kako je bil po tem zazidalnem načrtu sosedoma B., s soglasjem občine iz leta 2003, dovoljen dostop na parcelo št. 530/9 k.o. ... z vzhodne strani oziroma C. ulice in koliko sta investitorja plačala za izgradnjo infrastrukture po navedenem zazidalnem načrtu. Organ je zahtevo tožnika zavrnil. Pojasnil je, da je že z dopisom št. 090-1/2007 z dne 11. 11. 2009 odgovoril na vse tožnikove prošnje oziroma zahteve iz predmetne vloge. Glede pridobitve dokumenta, zazidalni načrt „...“ s popravki iz leta 1969 oziroma 1969, pa je organ v obrazložitvi odločbe pojasnil, da je občina Mengeš novo nastala občina, ki je bila ustanovljena 1. 1. 1995 na podlagi združitve nekdanje občine Domžale. Navedeni prostorski akt, ki je bil sprejet v letu 1968, se ne nahaja v arhivski dokumentaciji nekdanje Krajevne skupnosti Mengeš, niti ga organ ni našel v delu arhivske dokumentacije nekdanje občine Domžale, ki jo je organ prejel na podlagi pogodbe o razdružitvi. Ugotovil je, da s predmetnim prostorskim aktom ne razpolaga.

Zoper odločitev organa je tožnik vložil pritožbo, v kateri je navedel, da z izdano odločbo organa ni zadovoljen. Glede zazidalnega načrta „...“ sklepa, da ga je okoljski strokovnjak občine Mengeš uničil oziroma ga prikriva.

Tožena stranka je pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnila. Navaja, da ob reševanju pritožbe ni dvomila, da organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom in da ga prosilcu ne želi posredovati. Ne vidi razlogov, da bi podvomila v pojasnilo organa, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Občina Mengeš je nastala leta 1995 na podlagi razdružitve z občino Domžale, kar izhaja iz Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. To potrjuje tudi navedbe organa, da v času ustanovitve oziroma razdružitve z občino Domžale ni mogel razpolagati z zazidalnim načrtom iz leta 1968 oziroma 1969. Svojo odločitev je oprla tudi Pravilnik o določanju rokov hranjenja dokumentarnega gradiva v javni upravi (v nadaljevanju Pravilnik), ki določa, da se zazidalni načrti občin hranijo 30 let. Po poteku tega obdobja se zazidalni načrti s strani pristojnega arhiva v sodelovanju z organom, določijo kot arhivsko gradivo. Na podlagi določb Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (v nadaljevanju ZVDAGA) se nato zazidalni načrti po navodilih arhiva, kot arhivsko gradivo odbere iz dokumentacije občine in hrani v prostorih pristojnega arhiva. V skladu z navedenim je tožena stranka sledila navedbam organa, da z dokumentom, ki je star več kot 30 let, ne razpolaga. Po presoji tožene stranke je organ storil vse, kar je realno mogoče pričakovati od njega, saj je z vsemi razumnimi in razpoložljivimi možnostmi preveril, ali zahtevan dokument obstaja, obstoj dokumentov je preveril tudi pri občini Domžale ter Upravni enoti Domžale. Zato meni, da niso izpolnjene predpostavke iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, zaradi česar prvostopnemu organu ne more naložiti, naj tožniku posreduje dokumentacijo, s katero (ne) razpolaga. Nadalje tožena stranka ugotavlja, da je organ na zahtevo prosilca odgovoril z dopisom št. 090/1/2007 z dne 11. 11. 2009, s katerim je tožnika seznanil z vsemi zahtevanimi dokumenti. Nadalje ocenjuje, da tožnik od organa ni zahteval pridobitve dokumentov v smislu Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), temveč je od organa zahteval zgolj podatke in pojasnila o samem postopku, ki se vodi pred organom oziroma informacijo, če se postopek vodi, podatek o dostopu do gradbene parcele ter podatek o tem, koliko sta investitorja plačala za izgradnjo komunalne infrastrukture po zazidalnem načrtu. Organ je na podlagi zahteve tožnika po mnenju tožene stranke ustvaril dokument, ki vsebuje informacije, ki jih je tožnik želel pridobiti na podlagi vložene zahteve. S tem, ko je organ tožnika seznanil z zahtevanimi dejstvi in zneskom za plačilo komunalnega prispevka, je tožniku posredoval informacijo javnega značaja oziroma dokument v smislu določb ZDIJZ in s tem na ustrezen način tožniku omogočil dostop do zahtevanih informacij. Na podlagi navedenega tožena stranka ocenjuje, da je organ z izdelavo dopisa tožnika posredoval dokument, ki vsebuje skupek pojasnil, informacij in odgovorov, ki jih je tožnik želel pridobiti na podlagi svoje zahteve z dne 4. 11. 2009. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja, meni, da je tožena stranka pristransko in nezakonito zavrnila njegovo utemeljeno pritožbo zoper nepravilne odločitve občine Mengeš. Župan občine je namreč zapisal, da z zahtevanimi akti ne razpolagajo, kar pa ni res. To potrjuje tudi dopis občine Mengeš z dne 10. 4. 2012, iz katerega je razvidno, da občina Mengeš na podlagi zazidalnega načrta „...“ vodi postopek ureditve pešpoti s C. ceste do trgovine D., kar je občanom na C. cesti dolžna urediti po veljavnem zazidalnem načrtu „...“. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, ga oprosti plačila sodnih taks in mu dodeli začasnega zastopnika.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti vztraja pri izpodbijani odločbi in prereka tožbene navedbe. Poudarja, da je bil predmet konkretnega postopka dokument zazidalni načrt „...“ s popravki iz leta 1968 oziroma 1969 in ne zazidalni načrt, po katerem občina Mengeš trenutno vodi postopek ureditve poti, na katerega se sklicuje tožnik v tožbi. V obravnavani zadevi je pravno vprašanje in za tožnika sporno, ali je upravičen do pridobitve zahtevanih informacij. Prosilec je do pridobitve informacij upravičen, če gre za informacijo javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, če pa organ zahtevane informacije nima, oziroma če se informacija pri organu ne nahaja, potem prosilec nima pravice zahtevane informacije pridobiti.

Tožba se zavrne.

Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno obrazložila, zakaj ne dvomi, da bi organ namenoma ali iz malomarnosti v nasprotju z obveznostmi iz ZDIJZ, tožniku onemogočil dostop do zahtevane informacije, ki naj bi se nahajale pri organu v smislu ZDIJZ. Svojo odločitev je tožena stranka pravilno utemeljila tudi z določbami Pravilnika, po katerem se zazidalni načrti občin hranijo 30 let, na podlagi določb ZVDAGA pa se nato zazidalni načrt po navodilih arhiva, odbere iz dokumentacije občine in hrani v prostorih arhiva. Na podlagi navedenega je pravilno ocenila dejstvo, da je bil zazidalni načrt „...“ ustvarjen že več kot pred 30 leti, občina Mengeš pa je nastala leta 1995 na podlagi razdružitve z občino Domžale. Po presoji sodišča je tožena stranka tudi pravilno ugotovila, da je organ tožnika seznanil z vsemi zahtevanimi podatki, in sicer ga je seznanil z dopisom št. 090-1/2007 z dne 11. 11. 2009. Sodišče sledi utemeljitvi tožene stranke in ne bo ponavljalo razlogov za utemeljitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).

Tožnik v tožbi ugovarja predvsem temu, da meni, da bi organ moral razpolagati z zazidalnim načrtom „...“ s popravki iz leta 1968 oziroma 1969. Ne navaja pa prepričljivo, zakaj meni, da je bil ta dokument po njegovem mnenju uničen, oziroma, da stranka z dokumentom lahko razpolaga. Tožnik se tudi neuspešno sklicuje na dokument občine Mengeš z dne 10. 4. 2012, na podlagi katerega naj bi bilo razvidno, da občina Mengeš na podlagi zazidalnega načrta „...“ vodi postopek ureditve pešpoti s C. ceste do trgovine D. Ta dokument ni predmet spora, saj se zahteva tožnika po dostopu do informacije javnega značaja in sporna odločba nanašata na dokument (zazidalni načrt) iz leta 1968 oziroma 1969. Zato dokument, na katerega se sklicuje tožnik, ne more vplivati na drugačno odločitev sodišča. Sodišče ni sledilo predlogu tožnika, naj mu postavi zakonitega zastopnika, saj je postavitev zakonitega zastopnika predmet drugega postopka. Glede oprostitve plačila sodnih taks sodišče pojasnjuje, da je tožnika oprostilo plačila sodnih taks s sklepom opr. št. I U 701/2012 z dne 8. junij 2012.