Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja revalorizacije in obrestovanje terjatve tožeče stranke.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja revalorizacije in obrestovanja terjatve tožeče stranke.

Obrazložitev

1. Prvi in drugi tožnik vlagata predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je zavrnilo njuno pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v delu, s katerim je bil zavrnjen njun zahtevek zoper toženo stranko. Navajata, da gre za očitno napačno in arbitrarno odločitev v nasprotju z 22. členom Ustave RS, saj je sodišče druge stopnje uporabilo drugačno materialnopravno podlago, obenem pa zapisalo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Določbi tretjega in četrtega člena Zakona o igrah na sreči (v nadaljevanju ZIS) nista prepovedovali zasebnega kapitala v podjetjih, ki so se ukvarjala z igrami na srečo. Kot pomembna pravna vprašanja, glede katerih naj se revizija dopusti, izpostavljata vprašanje ničnosti pogodbe o vložitvi trajne vloge v kapital podjetja, ki se (med drugim) ukvarja z dejavnostjo posebnih iger na srečo, in v primeru ničnosti vprašanje revalorizacije in obrestovanja terjatve tožeče stranke za vrnitev danega; vprašanje aktivne legitimacije za uveljavljanje zahtevkov iz naslova odškodovanja družbene lastnine; vprašanje pobota terjatev tožeče stranke iz delovnopravnega razmerja z drugimi terjatvami toženke, čeprav tožeča stranka soglasja za pobot ni podala; vprašanje narave vpisa preoblikovanja družbe in družbenikov – imetnikov kapitalskih deležev v sodni register ter načela dobre vere in zaupanja v sodni register; ter vprašanje, ali je sklep o stroških izvedenca, izdan med postopkom, taka sodna odločba, s katero je pravnomočno končan postopek.

2. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) so podani glede pravnih vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, zato je Vrhovno sodišče v tem obsegu revizijo dopustilo. Glede preostalih vprašanj pa pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni, saj o nekaterih vprašanjih že obstoji praksa Vrhovnega sodišča (npr. II Ips 104/2011, pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 15. 12. 1998). V zvezi z določenimi vprašanji predlagatelja nista obrazložila, kako bi rešitev vprašanja lahko vplivala na drugačno odločitev, oziroma ustreznih vprašanj niti nista postavila, pač pa sta le navrgla trditve o kršitvah procesnega in materialnega prava, pri čemer njuni očitki delno segajo celo na področje dejanskega stanja.