Jedro

Pritožnik svoje odsotnosti ni nikoli opravičil, in to niti tedaj, ko je bil naposled zaslišan na naroku za glavno obravnavo dne 9. 9. 2021. Tudi sicer pa pritožnik v pritožbi ne pojasni, zakaj sedaj uveljavljanega razloga za izostanek iz naroka za glavno obravnavo (s katerim je bil po lastnih navedbah seznanjen 27. 5. 2021), ni navedel že prej, kot to terja četrti odstavek 369. člena ZKP.

Izrek

Pritožba priče M. F. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje pričo M. F. na podlagi tretjega odstavka 309. člena v zvezi s prvim odstavkom 78. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kaznovalo z denarno kaznijo v višini 300,00 EUR, ki jo je dolžan plačati v roku petnajst dni po prejemu plačilnega naloga. Če denarne kazni ne bo mogoče prisilno izterjati, jo bo sodišče na podlagi 130. člena ZKP izvršilo tako, da bo za vsakih začetih 42,00 EUR dolga določilo en dan zapora.

2. Zoper sklep se je pritožil priča M. F. brez izrecne navedbe pritožbenega razloga, smiselno pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom pritožbenemu sodišču, da napadeni sklep razveljavi in po potrebi izreče milejši ukrep.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki je pričo M. F. utemeljeno kaznovalo z denarno kaznijo. Navedena priča se vabilu na glavno obravnavo dne 25. 5. 2021, na katero je bil pravilno in pravočasno vabljen, saj mu je bilo vabilo osebno vročeno dne 5. 5. 2021, ni odzval in na glavno obravnavo ni pristopil, svojega izostanka pa tudi ni opravičil. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je pričo v vabilu ustrezno poučilo o tem, da ga lahko zaradi neopravičenega izostanka med drugim kaznuje z denarno kaznijo, je zato pravilno in zakonito. Tako pritožnik, ki v pritožbi svoje nestrinjanje z disciplinsko denarno kaznijo utemeljuje s pojasnjevanjem lastnih subjektivnih doživljanj ter načelnim zatrjevanjem poznavanja svojih dolžnosti in obveznosti, ne more biti uspešen. Ravno nasprotno. Disciplinsko kaznovanje pritožnika, ki ga je sodišče prve stopnje odmerilo na spodnji meji zakonsko dopustne višine denarne kazni po prvem odstavku 78. člena ZKP, bo tudi po presoji pritožbenega sodišča slednjemu na primeren način in v zadostni meri prikazalo zahtevo dolžnosti v postopku sodelovati kot priča, zahtevo po spoštovanju avtoritete sodišča, procesne discipline v sodnih postopkih in nedopustnosti povzročanja zavlačevanja sodnih postopkov.

5. Sicer pritožnik šele v pritožbi navaja, da na glavno obravnavo ni pristopil zaradi zmotnega prepričanja o datumu vabila, saj se je namesto 25. 5. 2021 na sodišče odpravil 27. 5. 2021, torej na napačen dan, kar je ugotovil po tem, ko se je že prijavil varnostniku in čakal pred sodno dvorano. Takšne pritožbene navedbe, pa dvoma v pravilnost napadenega sklepa ne morejo vzbuditi. Gre namreč za okoliščino izključno na strani pritožnika, ki po oceni pritožbenega sodišča ni neizogibna. Še zlasti, ker je pritožnik (povsem enako kot njegova žena), vabilo za glavno obravnavo prejel več kot dva tedna prej in bi si lahko datum prihoda na sodišče ustrezno zabeležil, kar pritožnik celo sam smiselno navaja v pritožbi (da si je poskusil datum zapomniti in shraniti vabilo na za to predvideno mesto). Da bi lahko sodišče izostanek katerega od procesnih udeležencev z glavne obravnave opravičilo, pa mora biti predhodno sploh seznanjeno z okoliščinami, ki so izostalemu procesnemu udeležencu preprečevale prihod na sodišče. To se v obravnavanem primeru po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje ni zgodilo, saj pritožnik svoje odsotnosti ni nikoli opravičil, in to niti tedaj, ko je bil naposled zaslišan na naroku za glavno obravnavo dne 9. 9. 2021. Tudi sicer pa pritožnik v pritožbi ne pojasni, zakaj sedaj uveljavljanega razloga za izostanek iz naroka za glavno obravnavo (s katerim je bil po lastnih navedbah seznanjen 27. 5. 2021), ni navedel že prej, kot to terja četrti odstavek 369. člena ZKP.

6. Po obrazloženem, ker torej pritožnik ni navedel nobenih okoliščin, s katerimi bi omajal pravilne zaključke sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe tretjega odstavka 402. člena ZKP njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.