Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če stečajni dolžnik nima premoženja (ali je to neznatno), tako da ni moč pričakovati, da bi zadostovalo za poplačilo stroškov stečajnega postopka in da bi tako sploh bila oblikovana razdelitvena masa, do sorazmernega poplačila terjatev ne more priti. V takšni situaciji prijava terjatev ne bi imela nobenega smisla, stroški v zvezi s tem opravilom pa bi bili zaman.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na predlog dolžnika začelo stečajni postopek nad dolžnikom in ga takoj zaključilo. Upnik T. d.d. vlaga proti sklepu sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo. V pritožbi trdi, da bi se moralo omogočiti upnikom, da prijavijo svoje terjatve proti dolžniku. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Pritožba ni utemeljena. Prvostopenjsko sodišče je, upoštevaje dejansko stanje, s katerim ga je seznanil predlagatelj, pravilno odločilo po 1. odst. 99. čl. ZPPSL. Bistvene okoliščine, tj. da premoženje dolžnika ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, pritožnik ne izpodbija. Prav tako pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je pri dolžniku podan stečajni razlog. Zato pritožbeno sodišče nima razloga za dvom v omenjeni okoliščini. Pritožnik tudi ne opozarja, da bi dolžnik morebiti s premoženjem razpolagal z izpodbojnimi pravnimi dejanji (prim. 100. čl. ZPPSL). Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je začeti stečajni postopek takoj zaključilo. Ker pri tem ni zagrešilo bistvenih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL), je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa. Doslej razloženemu je treba dodati, da je glavni namen stečajnega postopka sorazmerno poplačilo upnikov iz razdelitvene mase. Če stečajni dolžnik nima premoženja (ali je to neznatno), tako da ni moč pričakovati, da bi zadostovalo za poplačilo stroškov stečajnega postopka in da bi tako sploh bila oblikovana razdelitvena masa, do sorazmernega poplačila terjatev seveda ne more priti. V takšni situaciji prijava terjatev ne bi imela nobenega smisla, stroški v zvezi s tem opravilom pa bi bili zaman. Zato ZPPSL predvideva, da se začeti stečajni postopek v takšnem primeru takoj zaključi.