Jedro

Upniku se je pripetila očitna pisna napaka pri sestavi predloga za izvršbo in to ne pomeni, da odločba občinskega sodišča ne obstaja, da ta ni bila potrjena kot evropski nalog za izvršbo s potrdilom istega sodišča in da po tej listini dolžnik ni dolžan upniku plačati izterjevanega zneska.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno ugodilo ugovoru dolžnika in razveljavilo sklep o izvršbi v znesku 204,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 11. 2019 dalje do plačila ter v tem delu zavrnilo predlog za izvršbo (I. točka izreka). V presežku je zavrnilo ugovor dolžnika (II. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da je dolžan povrniti upniku stroške ugovornega postopka 447,98 EUR v roku 8 dni, po preteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Vpogledalo je v predlog za izvršbo in priložene listine oziroma izvršilni naslov in ugotovilo, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi priloženega izvršilnega naslova sklepa o izvršbi Občinskega sodišča ... št. 16-1110187-0-2N z dne 13. 11. 2017, ki ga je isto sodišče potrdilo v obliki evropskega naloga za izvršbo 26. 7. 2018, oba pravna akta v prevodu pa je upnik priložil predlogu za izvršbo. Res je, kot zatrjuje dolžnik, upnik nepravilno poimenoval izvršilni naslov in ne gre za izvršbo na podlagi evropskega plačilnega naloga. Odločba tujega sodišča, ki predstavlja izvršilni naslov, je bila potrjena v obliki evropskega naloga za izvršbo, ki ga je upnik označil kot ″EU plačilni nalog″, vendar ni dvoma, da je predlagal izvršbo na podlagi evropskega naloga za izvršbo, katerega je predlogu priložil. Zgolj nerodno poimenovanje oziroma opredelitev upnika ne pomeni, da ne razpolaga z veljavnim izvršilnim naslovom zoper dolžnika, iz katerega izhaja, da ima dolžnik do upnika neizpolnjeno denarno obveznost. 2. Zoper II. in III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da izvršilni naslov niti z nazivom, kot ga je navedel upnik ″sklep o izvršbi in EU plačilni nalog Občinskega sodišča ... št. 16-1110187-0-2N″, niti z datumom, kot ga je navedel upnik 13. 11. 2017, ni obstajal. Kolikor upnik napačno navede izvršilni naslov, ki naj bi predstavljal sklep o izvršbi in EU plačilni nalog Občinskega sodišča ... št. 16-1110187-0-2N z dne 13. 11. 2017, sodišče pa ugotovi, da listina s takšnim poimenovanjem ne obstaja, ne more in ne sme izdati sklepa o izvršbi. Upnik je dolžan pravilno poimenovati izvršilni naslov, kar je ena njegovih redkih dolžnosti pri vlaganju predloga za izvršbo. Izvršilnega naslova, kot ga je navedel oziroma poimenoval upnik, ne pozna slovenski niti evropski pravni prostor. Kaj natančno je imel upnik v mislih, ko je predlagal izvršbo, ni jasno. Nobena listna z dne 13. 11. 2017 ne predstavlja izvršilnega naslova, saj takrat listine, ki so bile predložene dolžniku, sploh še niso bile izdane. Upnik se v predlogu sklicuje na EU plačilni nalog in sodišče presoja upnikove navedbe (priloge oziroma dokazi ne morejo nadomestiti in spremeniti navedb). Ni bila predložena nobena listina, ki bi predstavljala evropski plačilni nalog. Upnik je predlog za izdajo sklepa o izvršbi oblikoval napačno in mu ni predložil ustreznih listin. Takšen predlog je neprimeren za obravnavo, saj predstavlja procesno predpostavko za začetek izvršbe in ne predstavlja samostojnega izvršilnega naslova. Dokazi, listine, zaslišane priče, ne morejo nadomestiti navedb strank o pomembnih dejstvih in je sodna praksa večkrat zavzela stališče (sodba VSC Cpg 192/2014, sodba VSM I Cp 659/2018).

3. Upnik je po pooblaščencu odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da drži navedba dolžnika, da je nepravilno poimenoval izvršilni naslov, vendar je to sodišče pravilno ugotovilo, saj je upnik vse listine v originalu in prevodu dostavil sodišču. Drži, da je šlo za nepravilno poimenovanje izvršilnega naslova, kar je upnikova administrativna napaka, ki sta mu bila predložena izvršilni naslov, potrjen v obliki EU naloga za izvršbo. Sodišče je v sklepu nedvoumno navedlo izvršilni naslov sklep o izvršbi Občinskega sodišča ... št. 16-1110187-0-2N z dne 13. 11. 2017, ki ga je sodišče potrdilo v obliki EU naloga za izvršbo z dne 26. 7. 2018. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik pretežno ponavlja ugovorne trditve. Nanje je popolno in pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. V ugotovljenih dejanskih okoliščinah te zadeve ne držijo očitki bistvenih kršitev določb 2., 5. in 8. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, kar naj bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, da so ravnanja sodišča na načelni ravni v nasprotju s pravico do poštenega sojenja iz 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju: EKČP), načelom enakopravnosti iz 14. člena Ustave RS in 14. člena EKČP, da odločitev predstavlja nedopustno kršitev 6., 22., 23. in 33. člena Ustave RS, da obstaja nasprotje, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin in med samimi listinami, da gre za kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, da je podana kršitev 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Sodišče prve stopnje je vpogledalo v predlog za izvršbo in priložene listine oziroma izvršilni naslov in ugotovilo, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi izvršilnega naslova sklepa o izvršbi Občinskega sodišča ... št. 16-1110187-0-2N (z določenim datumom)1, ki ga je isto sodišče potrdilo v obliki evropskega naloga za izvršbo 26. 7. 2018, in da iz izvršilnega naslova izhaja, da ima dolžnik do upnika neizpolnjeno denarno obveznost (8. in 9. točka obrazložitve sklepa). Teh odločilnih dejanskih ugotovitev dolžnik ne izpodbija. Navaja pa, da 13. 11. 2017 listine, ki so bile predložene, še niso bile izdane, da če bi prvostopno sodišče bolj pozorno preučilo listine, ki jih je v prilogi predloga priložil upnik, ne bi bil uspešen. Iz teh navedb dolžnika izhaja, da je prejel predlogu za izvršbo priložene listine, kar sicer dokazuje podpisana vročilnica v spisu.

7. Sodišče prve stopnje je pritrdilo dolžniku, da je upnik v predlogu za izvršbo nepravilno poimenoval izvršilni naslov kot EU plačilni nalog, da gre za nerodno poimenovanje, da je sicer napačno, vendar določljivo in določno opredeljen izvršilni naslov (8., 9., 10. točka obrazložitve sklepa). Upniku se je pripetila očitna pisna napaka pri sestavi predloga za izvršbo in to ne pomeni, da odločba občinskega sodišča iz kraja ... št. 16-1110187-0-2N (z določenim datumom) ne obstaja, da ta ni bila potrjena kot evropski nalog za izvršbo s potrdilom istega sodišča z dne 26. 7. 2018 in da po tej listini dolžnik ni dolžan upniku plačati izterjevanega zneska (9. točka obrazložitve sklepa). Na sklepu tujega sodišča sta pravzaprav dva datuma, prvi 13. 11. 2017 (ki ga je navedel upnik v predlogu in najverjetneje res predstavlja datum začetka postopka, kot navaja dolžnik) in drugi 12. 2. 2018. Če upnik v predlogu za izvršbo ni navedel drugega datuma sklepa, temveč samo prvega, to ponovno ne pomeni, da ne obstaja odločba tujega sodišča, potrjena kot evropski nalog za izvršbo, po kateri je dolžnik dolžan plačati upniku izterjavani znesek. Dolžnikove pritožbene navedbe v ugotovljenih dejanskih okoliščinah tega primera izražajo pretirano strogi formalizem. Zadevi iz sodne prakse se nanašata na pravdni postopek oziroma gospodarski spor, kar ni primer v tej zadevi. Dolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, da ni vestno in skrbno presodilo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj. Neutemeljeno mu očita, da ni ustrezno ugotovilo kako poteka postopek izvršbe, ker to ni pravno odločilno. Prav tako neutemeljeno navaja, da ni bila predložena nobena listina, ki bi predstavljala evropski plačilni nalog, saj, kot ugotovljeno, v zadevi ne gre za izvršbo na podlagi evropskega plačilnega naloga, temveč na podlagi tuje sodne odločbe, potrjene v obliki evropskega naloga za izvršbo. Dolžnik še neutemeljeno očita sodišču prve stopnje zmotno uporabo materialnega prava 40. člena ZIZ, Uredbe sveta ES št. 189/2016 ter Uredbe Evropskega parlamenta in sveta ES št. 805/2004. 8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

9. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

10. Tudi upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ, saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.

1 Sodišče druge stopnje je na tem mestu namenoma izpustilo datum sklepa, ker je ta sporen, na očitek pa je odgovorilo v nadaljevanju.