Jedro

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da zavezanca za izpolnitev zahteve družbenika na podlagi njegove individualne članske pravice nista niti poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo niti družba, ki naj bi vodila računovodstvo za družbo, katere član je družbenik predlagatelj, ki mu gre pravica do vpogleda in informacij v družbi. Pasivno legitimirana stranka v zvezi z uveljavljanjem pravice družbenika do informacij in vpogleda je le družba, katere družbenik je vložnik upravičene zahteve. Člansko pravico lahko družbenik po materialnem pravu uveljavlja le v zvezi s članstvom v družbi.

Po materialnem pravu lahko družbenik svojo pravico sodno uveljavlja le v razmerju do družbe katere družbenik je. Na kakšen način bo odločba v korist družbenika izvršena, pa je stvar izvršilnega postopka zoper družbo, ki je dolžna po odločitvi sodišča obveznost izpolniti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Predlagateljica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevo predlagateljice - družbenice v družbi N. d. o. o., da sta dolžna nasprotna udeleženca predlagateljici omogočiti, da vpogleda v poslovno dokumentacijo družbe N. d. o. o., z odvetnikom ali drugim pooblaščencem zlasti vezano knjigo računov, vloge za DDV, pogodbe, ki jih je družba sklenila s tretjimi osebami, bančne izpiske poslovnega računa družbe, dokumentacijo o zaključenih sodnih postopkih, komunikacijo s tretjimi osebami (ponudbe, naročilnice, dobavnice), ki se nahaja na sedežu družbe, pri računovodskem servisu ali kjerkoli drugje ter ji omogočiti, da si naredi fotokopije po lastni potrebi ter zahtevek za izrek denarne kazni v višini 5.000,00 EUR. Predlagateljici je naložilo, da je dolžna prvemu in tretjemu nasprotnemu udeležencu v 15-tih dneh nerazdelno plačati stroške postopka v znesku 1.633,82 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje.

2. Predlagateljica je v zahtevi navedla, da je imetnica poslovnega deleža v družbi N. d. o. o. v nominalni vrednosti 4.000,00 EUR, kar predstavlja 50 % osnovnega kapitala navedene družbe in skladno s prvim odstavkom 512. člena ZGD-1 zahteva vpogled v dokumentacijo navedene družbe. Nasprotna udeleženenca sta se zahtevi upirala zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije.

3. Sodišče prve stopnje je zahtevo predlagateljice za vpogled in fotokopiranje dokumentov družbe N. d. o. o., ki jo je ta vložila zoper direktorja omenjene družbe ter družbo E. d. o. o., zavrnilo. Zavzelo je stališče, da je lahko zavezanka za izpolnitev zahteve predlagateljice na podlagi njene individualne članske pravice, ki ji pripada ne glede na imetništvo poslovnega deleža v družbi N. d. o. o., le družba N. d. o. o., na pa poslovodja družba ali družba, ki opravlja računovodski servis.

4. Predlagateljica se je zoper izpodbijani sklep pritožila in uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu predlagateljice v celoti ugodi in nasprotnim udeležencem naloži v plačilo stroške postopka, podredno pa naj pritožbi v celoti ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

5. Pritožnica v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da predlagateljica ni družbenica družbe E. d. o. o., je pa spregledalo dejstva, da se na sedežu družbe N. d. o. o., ne nahaja nobena dokumentacija družbe in da imata dokumentacijo poslovodja R. T. in družba E. d. o. o., ki izvaja računovodske storitve za družbo N. d. o. o. V primeru, da bo izpodbijana odločitev obveljala, bo v celoti izvodenela pravica predlagateljice do vpogleda v poslovno dokumentacijo družbe. Predlagateljica lahko varstvo svojih pravic uveljavlja le zoper osebe, ki lahko izpolnijo njen zahtevek. Pravno naziranje prvostopenjskega sodišča pripelje do tega, da predlagateljica ne more nikoli zahtevati izpolnitve svojih pravic, pri čemer nasprotna udeleženca niti ne zanikata, da razpolagata z dokumentacijo družbe. Sodišče prve stopnje je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj se ni opredelilo za trditev predlagateljice, da ji ni omogočen vpogled v celotno dokumentacijo družbe in trditev nasprotnih udeležencev o izročitvi dokumentacije oziroma o tem, katera dokumentacija naj bi bila izročena, zato je izpodbijani sklep pomanjkljiv in ga ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Stališče prvostopenjskega sodišča je tudi v nasprotju z načelom enakega varstva pravic, saj drugačnega predloga kot je predmet tega postopka niti ni mogoče vložiti, ker družba N. d. o. o. dokumentacije na njenem sedežu nima.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Družbenik družbe z omejeno odgovornostjo ima skladno s 512. in 513. členom Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) pravico do informacij in vpogleda o zadevah družbe ter knjige in spise družbe. Pravico do informacij in vpogleda je članska pravica družbenikov in se uvršča med soupravljalske pravice. Družbenik, ki mu informacije niso bile dane ali mu ni bil dovoljen vpogled v knjige in spise, ali je poslovodja zavrnil njegovo zahtevo v nasprotju z drugim odstavkom 512. člena, sme od sodišča zahtevati, da odredi, da se informacije dajo ali da dovoli vpogled v zadeve družbe (513. člen ZGD-1).

8. Družbenik družbe z omejeno odgovornostjo ima pravico do informacij in vpogleda o zadevah družbe, katere družbenik je. Svoje članske pravice ima pravico uveljavljati nasproti tisti družbi, katere član je. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da zavezanca za izpolnitev zahteve družbenika na podlagi njegove individualne članske pravice nista niti poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo niti družba, ki naj bi vodila računovodstvo za družbo, katere član je družbenik predlagatelj, ki mu gre pravica do vpogleda in informacij v družbi. Pasivno legitimirana stranka v zvezi z uveljavljanjem pravice družbenika do informacij in vpogleda je le družba, katere družbenik je vložnik upravičene zahteve. Člansko pravico lahko družbenik po materialnem pravu uveljavlja le v zvezi s članstvom v družbi.

9. Zahtevani vpogled v poslovno dokumentacijo družbe N. d. o. o na podlagi določil 512. člena ZGD-1, ki naj bi se nahajala pri enem od poslovodij in pri družbi, ki vodi računovodstvo za družbo N. d. o. o., bi družbenica lahko dosegla le od navedene družbe, čeprav se dokumentacija fizično nahaja pri drugih pravnih ali fizičnih osebah. V primeru, da poslovodja odkloni zahtevo družbenika za pridobitev informacij in slednje odklonijo tudi ostali dolžniki, ima prizadeti družbenik pravico do sodnega varstva po določbah ZGD. Vendar pa kot že rečeno je dolžan zahtevo nasloviti na družbo, katere družbenik je, v skladu z določbami 512. in 513. člena ZGD-1. 10. Zmotno je pritožbeno stališče, da je v zvezi s predmetno zahtevo odločilno kje oziroma pri komu se dokumentacija nahaja in da družbenica lahko zahtevo naslovi le na tistega, ki ima dokumentacijo v dejanski posesti. Po materialnem pravu lahko družbenik svojo pravico sodno uveljavlja le v razmerju do družbe katere družbenik je. Na kakšen način bo odločba v korist družbenika izvršena, pa je stvar izvršilnega postopka zoper družbo, ki je dolžna po odločitvi sodišča obveznost izpolniti. V primeru, da bi bilo zahtevi družbenice zoper družbo, katere družbenica je, ugodeno, bi moral poslovodja navedene družbe naloženo obveznost izvršiti, sicer bi družbo zadele sankcije, ki jih določa zakon o izvršbi. V primeru škodljivega ravnanja poslovodje in računovodskega servisa pa bi imela družbenica zoper navedene osebe možnost uveljavljanja pravnih sredstev v civilnem ali kazenskem postopku v skladu z zakonom. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe glede kršitve načela enakega varstva pravic.

11. Pritožbeno sodišče je odgovorilo le na tiste pritožbene razloge, ki so bistveni za odločitev.

12. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, pritožbeno sodišče pa pri preizkusu izpodbijanega sklepa ni zasledilo nobene od kršitev, na katero je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

13. Predlagateljica sama krije svoje stroška postopka, ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 50. člena ZGD-1 v zvezi s prvim odstavkom 40. člena ZNP-1).