Jedro

V tem kolektivnem delovnem sporu predlagatelj izpodbija sklep nasprotnega udeleženca, da predlagatelj pri njem ni reprezentativni sindikat. Delavske in delodajalske organizacije imajo, skladno s 3. členom Konvencije št. 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu sindikalnih pravic, pravico, da sprejmejo statute in splošne upravne akte, da svobodno izbirajo svoje predstavnike, da se same upravljajo in delujejo ter oblikujejo svoje akcijske programe. Pooblastilo za vložitev predloga bi lahko zato uspešno izpodbijali le člani sindikata. Ker pa je sindikat A.A. dejansko štel za predsednika sindikata, enako pa tudi nasprotni udeleženec, ki mu je na domači naslov pošiljal pošto v zvezi z delovanjem sindikata, je po oceni pritožbenega sodišča A.A. kot predsednik predlagatelja imel pooblastilo za vložitev predloga za razveljavitev sklepa. Bistveno je torej, ali so člani predlagatelja šteli A.A. za zakonitega zastopnika. V postopku ni bilo ugotovljeno, da bi člani nasprotovali A.A., da zastopa predlagatelja tudi po preteku predsedniškega mandata. O tem tudi nasprotni udeleženec ni predložil nobenega dokaza, zato zaključek prvostopenjskega sodišča, da A.A. ni imel pooblastila za vložitev predloga v tem postopku, po stališču pritožbenega sodišča ni pravilen. Ob takem stališču se ne nazadnje predlagatelju tudi nedovoljeno odvzame ustavna pravica do sodnega varstva zoper izpodbijani sklep.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

2. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagatelja, s katerim je ta izpodbijal sklep nasprotnega udeleženca o odvzemu statusa reprezentativnega sindikata predlagatelju (I. točka izreka). Predlagatelju je naložilo, da je dolžan nasprotnemu udeležencu povrniti njegove stroške postopka v višini 3.150,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15- dnevnega izpolnitvenega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Predlagatelj zoper navedeni sklep vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Navaja, je predlagatelj avtonomna oseba zasebnega prava, ki sam določa pravila in postopek izvolitve predsednika, in le člani sindikata imajo pravico izpodbijati veljavnost volitev predsednika. Ne glede na morebitne formalne napake v postopku izvolitve je zato potrebno ugotoviti skupno voljo članov sindikata, da jih v obdobju od 1. 12. 2012 dalje kot predsednik zastopa A.A., ki je bila izražena. Predlagatelj poudarja, da so člani sindikata z izjavo "naj kar dosedanji nadaljujejo z delom" izrazili voljo, da je njihov predsednik tudi po 1. 12. 2012 A.A., in da nihče od članov ni izpodbijal take izvolitve. Iz predloženega vabila za dan 1. 12. 2012 in izpovedb prič je razvidno, da je bil zbor sklican tudi zaradi volitev v izvršilni odbor sindikata. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo izjavo A.A. Sodišče ni ugotavljalo, kolikšen del članov je izrazilo svojo voljo, a bi to moralo ugotoviti, saj se predsednik voli z navadno večino. Obvestilo nasprotnemu udeležencu po mnenju pritožbe ni bilo potrebno, saj ni prišlo do sprememb v osebi predsednika, prav tako pa je vpis v AJPES le deklaratorne narave, in predlagatelj svojega zakonitega zastopnika v AJPES nikoli ni vpisal. 3. Nasprotni udeleženec je podal odgovor na pritožbo, v katerem je predlagal njeno zavrnitev in priglasil stroške postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 339. člena ZPP, ki jo pritožba smiselno uveljavlja z navedbami, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, koliko navzočih članov sindikata je na zboru dne 1. 12. 2012 predlagalo, naj dotedanje vodstvo nadaljuje z delom. Sodišče prve stopnje je namreč zavzelo stališče, da na zboru 1. 12. 2012 volitve sploh niso bile izvedene in se zato večina ni mogla ugotoviti. Pojasnilo je, da volitve predstavljajo tak zunanji izkaz volje volilcev, da je mogoče ugotoviti večino. V konkretnem primeru, ko je le del prisotnih članov na zboru predlagal, naj dotedanje vodstvo kar nadaljuje s svojim delom, to po oceni sodišča prve stopnje ni pomenilo pomeni izvolitve. Pravilnost te odločitve, ki jo je prvostopenjsko sodišče sicer ustrezno obrazložilo, pa pritožbeno sodišče presoja v okviru preizkusa pravilne uporabe materialnega prava.

7. V tem kolektivnem delovnem sporu predlagatelj izpodbija sklep nasprotnega udeleženca, da predlagatelj pri njem ni reprezentativni sindikat. Sodišče prve stopnje je v zadevi odločalo že dvakrat. S sodbo, opr. št. Pd 43/2015 z dne 19. 6. 2015 je razveljavilo izpodbijani sklep, in tako odločitev je pritožbeno sodišče potrdilo s sodbo opr. št. X Pdp 928/2015. Vrhovno sodišče RS je reviziji tožene stranke ob ugotovitvi, da sta sodišči prve in druge stopnje storili bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ugodilo in sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo, da predloga v tem sporu ni vložila pooblaščena oseba, zato je predlog, skladno s petim odstavkom 81. člena ZPP, zavrglo.

8. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da A.A. ni imel pooblastila za vložitev predloga v tem kolektivnem delovnem sporu, zato je posledično dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Sklep o zavrženju predloga je tako nepravilen.

9. Nasprotni udeleženec je v izpodbijanem sklepu ugotovil: - da predlagatelj ne izpolnjuje več zakonskih pogojev za reprezentativnost in zato ne more pričakovati ali zahtevati upoštevanja vseh zakonskih določb o pravicah sindikata ter delovanju in varstvu sindikalnih zaupnikov; - da mu predlagatelj kljub večkratnim pozivom ni vročil prepisa sklepa o poimenski izvolitvi oziroma imenovanju sindikalnih zaupnikov oziroma sindikalnih funkcionarjev; - da mu predlagatelj že skoraj desetletje ne posreduje podatkov o svojih zakonito izvoljenih predstavnikih in ga ne obvešča o imenovanju oziroma izvolitvi sindikalnega zaupnika, kar bi bil dolžan skladno z 205. členom ZDR-1 ter 38. členom Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo; - da se le v primeru, ko sindikat delodajalcu vroči pisni sklep o poimenski izvolitvi oziroma imenovanju sindikalnih zaupnikov, naloge sindikata lahko normalno opravljajo in se reprezentativnemu sindikatu lahko priznajo pravice, ki mu gredo na podlagi zakona; - da se predlagatelj v zadnjih dveh letih ni udeležil nobenih aktivnosti v postopkih kolektivnega urejanja pravic delavcev, čeprav je bil redno vabljen in da je v predlagatelja včlanjenih manj kot 15 % zaposlenih pri nasprotnem udeležencu.

10. Glede na navedeni sklep nasprotnega udeleženca so v predmetni zadevi bistvena tri vprašanja (kot je to pojasnilo tudi Vrhovno sodišče RS v razveljavitvenem sklepu):

1. vprašanje v zvezi s številom članov sindikata, ki zadošča za njegovo reprezentativnost,

2. vprašanje v zvezi z neprekinjenim delovanjem predlagatelja kot reprezentativnega sindikata v zadnjih 6 mesecih pred izdajo oziroma vročitvijo odločbe nasprotnega udeleženca in

3. vprašanje v zvezi z zastopanjem predlagatelja, ki se povezuje zlasti s tem, ali je 1. 12. 2012 potekal zbor predlagatelja, na katerem je bil za predsednika predlagatelja veljavno izvoljen A.A. 11. Prvo vprašanje sta sodišči prve in druge stopnje po ugotovitvah Vrhovnega sodišče RS v prvotnem sojenju rešili pravilno in pravilno zaključili, da je 15 % prag članstva za priznanje reprezentativnosti predviden le v primeru sindikatov v organizaciji, ki niso včlanjeni v zvezo ali konfederacijo na ravni države.

12. V zvezi z drugim in tretjim vprašanjem pa sta storili bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zato je Vrhovno sodišče RS sodbi razveljavilo. V okviru napotil za ponovno sojenje je sodišču prve stopnje naložilo, naj v okviru materialnoprocesnega vodstva najprej poskrbi, da stranki navedeta vsa odločilna dejstva, dopolnita nepopolne navedbe in ponudita dopolnitev dokazil za svoje navedbe, ki se nanašajo zlasti na zastopanje predlagatelja oziroma izvedbo zbora dne 1. 12. 2012 in tudi (ne)delovanje predlagatelja. Sodišče prve stopnje pa je po oceni pritožbenega sodišča napotila Vrhovnega sodišča RS, vezana na zastopanje predlagatelja oziroma izvedbo zbora dne 1. 12. 2012, napačno tolmačilo tako, da je potrebno preveriti, ali so bile volitve predsednika na zboru 1. 12. 2012 veljavne in je bil A.A. veljavno izvoljen za predsednika in s tem zakonitega zastopnika predlagatelja.

13. Pritožbeno sodišče je že v sodbi opr. št. X Pdp 928/2015 pojasnilo, da imajo delavske in delodajalske organizacije, skladno s 3. členom Konvencije št. 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu sindikalnih pravic, pravico, da sprejmejo statute in splošne upravne akte, da svobodno izbirajo svoje predstavnike, da se same upravljajo in delujejo ter oblikujejo svoje akcijske programe. Pooblastilo za vložitev predloga bi lahko zato uspešno izpodbijali le člani sindikata. Ker pa je sindikat A.A. dejansko štel za predsednika sindikata, enako pa tudi nasprotni udeleženec, ki mu je na domači naslov pošiljal pošto v zvezi z delovanjem sindikata, je po oceni pritožbenega sodišča A.A. kot predsednik predlagatelja imel pooblastilo za vložitev predloga za razveljavitev sklepa1. Bistveno je torej, ali so člani predlagatelja šteli A.A. za zakonitega zastopnika. V postopku ni bilo ugotovljeno, da bi člani nasprotovali A.A., da zastopa predlagatelja tudi po preteku predsedniškega mandata. O tem tudi nasprotni udeleženec ni predložil nobenega dokaza, zato zaključek prvostopenjskega sodišča, da A.A. ni imel pooblastila za vložitev predloga v tem postopku, po stališču pritožbenega sodišča ni pravilen. Ob takem stališču se ne nazadnje predlagatelju tudi nedovoljeno odvzame ustavna pravica do sodnega varstva zoper izpodbijani sklep.

14. Ker so torej uveljavljani pritožbeni razlogi podani in je zaradi zmotne pravne presoje dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče po določbi 355. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenjuje, da je z vidika ekonomičnosti in hitrosti postopka smotrno, če se relevantna dejstva ugotovijo v postopku pred sodiščem prve stopnje. V kolikor bi okoliščine oziroma pravno relevantna dejstva prvič obravnavalo le sodišče druge stopnje, bi bila strankam v postopku odvzeta možnost vložitve pravnega sredstva zoper dejansko stanje, ugotovljeno pred drugostopenjskim sodiščem.

15. V ponovljenem sojenju naj prvostopenjsko sodišče vsebinsko odloča o vloženem predlogu, pri čemer naj skladno z napotki Vrhovnega sodišča RS eventuelno dopolni dokazni postopek, in nato presodi, ali je bil zbor dne 1. 12. 2012 dejansko izveden in ali je predlagatelj v zadnjih 6 mesecih pred vročitvijo izpodbijanega sklepa neprekinjeno deloval. Pri tem naj upošteva tudi zatrjevanja nasprotnega udeleženca, da zakoniti zastopnik predlagatelja v ustreznem registru ni vpisan in da se predlagatelj ne odziva niti na njegove pozive na predložitev sklepov o poimenski izvolitvi oziroma imenovanju sindikalnih zaupnikov oziroma funkcionarjev.

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se na podlagi 3. odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločitev.

1 Podobno izhaja tudi iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi II Cp 1748/2014, v kateri se je odločalo o veljavnosti pogodb, ki jih je podpisal predsednik društva potem, ko mu je mandat predsednika že iztekel.