Števec kolesarjev s pomočjo video zajema

Datum

26.06.2026

Številka

0721-1/2026/623

Kategorije

Informiranje posameznika, Ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov, Vgrajeno in privzeto varstvo podatkov, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš dopis glede uvedbe programskega sistema, ki bi s pomočjo algoritma za prepoznavo objektov na zajetem videu štel kolesarje, ki se peljejo po javni cesti, skupni seštevek mimoidočih kolesarjev pa bi se nato objavljal na javno dostopni namenski spletni strani. Zajeti videoposnetki naj se ne bi trajno hranili (niti lokalno, niti na oddaljenih strežnikih), kamera (nizko resolucijska naprava, postavljena na zasebnem zemljišču) pa bi služila samo kot vhodni senzor, ki bi v realnem času zajemal sliko za detekcijo objektov. Mesto meritve naj bi bilo jasno označeno in vidno vsem mimoidočim, prav tako pa naj bi bilo na spletni strani jasno navedeno, da sistem ne hrani nobenih osebnih podatkov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

1.

Pri uporabi t. i. 'inteligentne video analitike' je treba poskrbeti za transparentnost delovanja takšne opreme in ustrezno obveščenost posameznika v smislu zagotavljanja pravice posameznika do nadzora nad obdelavo njegovih osebnih podatkov.

2.

Kadar je podana intenzivnejša obdelava osebnih podatkov, kot npr. sočasno spremljanje žive slike, ki omogoča identifikacijo posameznikov, IP opozarja, da uvedba takšnega sistema že lahko predstavlja obliko videonadzora, oziroma v konkretnem primeru, videonadzora javne površine.

3.

Za videonadzor se štejejo tudi rešitve, ki zajemajo zgolj prenos žive slike brez snemanja (t. i. podaljšano oko). Posnetki videonadzornega sistema pomenijo osebne podatke po Splošni uredbi le, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati zakonitosti in primernosti obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Dokončno presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov lahko IP poda le v konkretnem nadzornem ali drugem upravnem postopku.

Sistem, ki ga opisujete, po mnenju IP lahko predstavlja t. i. inteligentno video analitiko, ki temelji na algoritmih, ki omogočajo prepoznavo vzorcev na video posnetkih v resničnem času. Programska oprema »preiskuje« živo sliko in poskuša iz nje izluščiti določene vzorce, ki naj bi ustrezali ljudem, obrazom ali drugim objektom (v konkretnem primeru kolesom). Odvisno od sofisticiranosti sistema lahko ta zazna, ali se pred kamero nahaja človek ali predmet, z določeno natančnostjo ugotavlja starost in spol posameznika, sledi pojavu, mirovanju in gibanju posameznika ali predmeta. Za delovanje takšnega sistema ni potrebno shranjevanje posnetkov, saj tovrstna video analitika deluje v realnem času, prav tako nihče ne gleda »žive slike«, ker za to ni nobene potrebe. V konkretnem primeru bi torej inteligentna video analitika posameznika in predmete obravnavala kot objekte in jih praviloma ne bi bila zmožna identificirati na individualni ravni.

Z drugimi besedami, inteligentna video analitika kot jo opisujete bi bila sposobna ugotoviti oziroma zaznati, ali se pred kamero nahaja človek, obraz ali objekt, ne bi pa nujno tudi omogočala ugotoviti, kdo to je. Takšna inteligentna video analitika deluje na metapodatkih (kot npr. tip objekta, smer gibanja in hitrost gibanja objekta) in omogoča zaznavo, ne pa prepoznave v smislu identifikacije. Kljub temu pa IP opozarja, da je pri uporabi inteligentne video analitike še vedno lahko izražena določena mera posega v zasebnost posameznika, zato je treba poskrbeti za transparentnost delovanja takšne opreme in ustrezno obveščenost posameznika v smislu zagotavljanja pravice posameznika do nadzora nad obdelavo njegovih osebnih podatkov.

IP ob tem dodaja, da inteligentna video analitika ni nujno enaka videonadzoru, zato ju ni mogoče avtomatično obravnavati enako kar zadeva morebitne posege v zasebnost posameznika. Pri video analitiki praviloma nihče ne spremlja posnetkov žive slike, temveč strojna in programska oprema izvaja analizo v realnem času, brez udeležbe človeka. V določenih primerih pa se pri video analitiki lahko obdelujejo tudi nekateri osebni podatki (kot npr. podoba obraza, starost, spol …). Čeprav takšni sistemi praviloma niso namenjeni identifikaciji posameznikov in se rezultati obdelave običajno uporabljajo v statistični oziroma agregirani obliki, ni mogoče povsem izključiti, da bi lahko v posameznih primerih obdelava zajemala tudi podatke, ki omogočajo določljivost posameznikov. Zato je treba presojo vplivov na zasebnost ter skladnosti z zahtevami varstva osebnih podatkov opraviti glede na konkretne tehnične značilnosti, način delovanja in namen posameznega sistema.

Kadar je podana intenzivnejša obdelava osebnih podatkov, kot npr. sočasno spremljanje žive slike, ki omogoča identifikacijo posameznikov (denimo spremljanje dogajanja v živo v programu z namenom odpravljanja težav), IP opozarja, da bi lahko uvedba takšnega sistema že pomenila obliko videonadzora, oziroma v konkretnem primeru, videonadzora javne površine, za katero pa veljajo mnogo strožje, z zakonom predpisane obveznosti za varstvo osebnih podatkov.

IP ob tem dodaja, da je cilje projekta marsikdaj mogoče doseči tudi na način, ki ne zahteva obdelave osebnih podatkov, ali pa z manjšo količino in težo osebnih podatkov oziroma z upoštevanjem koncepta vgrajene zasebnosti in privzetega varstva podatkov (angl. Privacy by Design) poskrbeti za skladnost s temeljnimi načeli in zahtevami zakona. IP tako predlaga, da v konkretnem primeru sledeč izpostavljenemu konceptu pred uvedbo obdelave s pomočjo video zajema (inteligentne video analitike) preučite še možnosti uporabe drugih, manj invazivnih tehnologij, s katerimi bi še bilo mogoče na racionalen način doseči zasledovani cilj, kot denimo z uporabo senzorjev, ki delujejo z oddajanjem infrardeče svetlobe, z uporabo piezoelektričnega sistema za štetje mimoidočih kolesarjev oziroma kakšno drugo obliko tehnologije, ki bi še omogočala dovolj zanesljivo štetje kolesarjev, a hkrati že po zasnovi ne bi bila zmožna zajemati in s tem obdelovati osebnih podatkov posameznikov.

V primeru, da bi se odločili za izvedbo projekta z uporabo naprave za zajem slike (pristop inteligentne video analitike), pa IP opozarja, da vselej obstaja določeno tveganje, da bi tovrstna uporaba prestopila prag videonadzora. IP je v Mnenju št. 07121-1/2024/513 z dne 29. 4. 2024 namreč že zavzel stališče, da se za videonadzor v najširšem smislu štejejo tudi rešitve, ki zajemajo zgolj prenos žive slike brez snemanja (t. i. podaljšano oko). Uporaba video kamer zgolj za tekoči nadzor dogajanja na določenem področju (v konkretnem primeru štetje kolesarjev na cesti) brez priklopljenega snemalnika se zato lahko šteje za obliko videonadzora, zanje pa veljajo enake obveznosti kot sicer za kamere s priključenimi snemalniki.

Ob tem IP pojasnjuje, da lahko posnetki videonadzornega sistema pomenijo  osebne podatke po Splošni uredbi le takrat, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika. To bo predvsem takrat, ko je posameznik na posnetku jasno in nedvoumno razviden in bi se bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti, ali ko se hkrati s posnetki obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku (npr. njegovo ime in priimek, letnica rojstva, naslov in podobno). Če je ločljivost posnetkov torej dovolj velika in je posameznike na njih mogoče prepoznati (npr. po barvi in številkah dresov kolesarjev), lahko takšno snemanje predstavlja obdelavo osebnih podatkov. Če pa posamezniki niso določljivi, potem najverjetneje ne gre za obdelavo osebnih podatkov, saj se na posnetku ne nahajajo določeni ali določljivi posamezniki.

IP dalje pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven konkretnega nadzornega ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se sistem namestil.

Splošna uredba področja videonadzora podrobneje ne ureja, dopušča pa podrobnejšo ureditev v nacionalni zakonodaji, zato je za zakonito izvajanje videonadzora potrebno poleg splošnih določb ZVOP-2 in Splošne uredbe upoštevati še določbe 3. poglavja ZVOP-2 (členi 76.–80.), ki določa posebna pravila za izvajanje videonadzora.

Videonadzor na javnih površinah je urejen v 80. členu ZVOP-2. Pojem javne površine opredeljuje Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21; v nadaljevanju: ZUreP-3) v 17. točki prvega odstavka 3. člena, kjer določa, da je javna površina praviloma odprta prostorska ureditev, namenjena splošni rabi, naravna ali ustvarjena z gradbenimi ali drugimi posegi v prostor, kot so cesta, ulica, pasaža, trg, tržnica, atrij, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, otroško igrišče, športno igrišče ter druga površina za rekreacijo in prosti čas; javna površina je grajena ali zelena; javna površina je lahko v lasti države, občine ali v zasebni lasti.

V prvem odstavku 80. člena ZVOP-2 je določeno, da je videonadzor na javnih površinah, kot jih določa zakon, ki ureja urejanje prostora, dovoljen le, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2.

Videonadzor se tako lahko izvaja le glede tistih bližnjih ali povezanih delov javne površine in v obsegu, kjer je treba varovati interese iz prejšnjega odstavka. Videonadzor na javnih površinah lahko izvaja oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki upravlja z javno površino ali na njej zakonito opravlja dejavnost. Videonadzor sme za zasebni sektor izvajati le pooblaščeno varnostno osebje, ki mora biti izrecno pooblaščeno za izvajanje videonadzora. Videonadzor se lahko izvaja tudi na način, da se ob snemanju izvaja spremljanje dogajanja v živo.

Upravljavec mora pri izvajanju videonadzora (poleg zagotovitve ustrezne pravne podlage) upoštevati tudi druge obveznosti iz Splošne uredbe in ZVOP-2, npr. objaviti obvestilo o videonadzoru (četrti odstavek 76. člena ZVOP-2), posameznikom zagotoviti vse informacije o obdelavi osebnih podatkov (13. člen Splošne uredbe), zagotoviti ustrezne ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, itd. Nadalje 76. člen ZVOP-2 v 4., 5. in 6. odstavku predpisuje način obveščanja posameznikov o izvajanju videonadzora z objavo ustreznega obvestila. Omenjeno velja za vse posameznike, ki so lahko izpostavljeni videonadzoru (torej v konkretnem primeru vsi mimoidoči, tako vozniki kot drugi udeleženci prometa).

IP pojasnjuje tudi, da upravljavec pred obdelavo opravi oceno učinka predvidenih dejanj obdelave na varstvo osebnih podatkov, kadar je možno, da bi lahko vrsta obdelave, zlasti z uporabo novih tehnologij, ob upoštevanju narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov. Ocena učinka je lahko obvezna glede določenih obdelav osebnih podatkov. Katere so te obdelave, lahko preverite na Seznamu dejanj obdelav osebnih podatkov, za katere velja zahteva po izvedbi ocene učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov po 4. odstavku 35. člena Splošne uredbe, ki je priloga k smernicam Ocene učinkov na varstvo osebnih podatkov in je dostopen na:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/Ocene_ucinkov/Seznam_dejanj_obdelav_osebnih_podatkov__za_katere_velja_zahteva_po_izvedbi_ocene_ucinka_v_zvezi_z_varstvom_osebnih_podatkov.pdf.

Kot izhaja iz točke (c) tretjega odstavka 35. člena Splošne uredbe, se ocena učinkov v zvezi z varstvom (osebnih) podatkov zlasti zahteva med drugim tudi v primeru obsežnega sistematičnega spremljanja javno dostopnega območja. IP je tako v zgoraj navedenem seznamu v 3. točki med primeri sistematičnega nadzora nad posameznikom brez njegovega zavedanja, za katere bo izvedba ocene učinkov obvezna, določil tudi videonadzor javnih površin. Več o tem lahko preberete tudi v mnenju IP št. 07121-1/2021/1133, z dne 21. 6. 2021. Glede na zgoraj navedeni seznam bi morali upravljavci za videonadzor javnih površin namreč že po Splošni uredbi pred začetkom takega videonadzora izvesti oceno učinka – le izjemoma je ne bi bilo treba izvesti (ko gre npr. za zelo majhno javno površino, kjer praviloma sploh ni ljudi in gre za neobsežno obdelavo osebnih podatkov).

Več informacij o oceni učinka je dostopnih na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/klju%C4%8Dna-podro%C4%8Dja-uredbe/ocena-u%C4%8Dinka-v-zvezi-z-varstvom-podatkov/#a3.

Prav tako je na spletni strani IP dostopnih več informacij o vzpostavitvi videonadzora:

https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/.

IP vas obvešča tudi, da je glede videonadzora že izdal številna mnenja, ki so objavljena na spletni strani IP (rubrika »Video in avdio nadzor«):

https://www.ip-rs.si/vop/

V upanju, da ste prejeli odgovore na vaša vprašanja vas lepo pozdravljamo,

dr. Jelena Virant Burnik

Informacijska pooblaščenka