Jedro

Akt župana o podelitvi statusa grajenega javnega dobra je po svoji naravi dokončni posamični akt organa lokalne skupnosti in se zato zakonitost takega akta presoja v upravnem sporu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prave stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/7 in 70/2000) zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 4. 2. 2002 o podelitvi statusa grajenega javnega dobra parcele št. 70 dvorišče v izmeri 233 m2 in parcele št. 71 neplodno v izmeri 1807 m2, k.o...

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se sodišče prve stopnje sklicuje na določbi 4. in 5. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ, Uradni list RS, št. 44/97). Navedeni zakon je sicer z uveljavitvijo Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02), to je dne 1.1.2003 prenehal veljati, vendar se po prehodni določbi 1. odstavka 214. člena ZGO-1 postopki za pridobitev statusa grajenega javnega dobra, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona na podlagi določb ZSZ, končajo po dosedanjih predpisih. Ker po določbi 5. člena ZSZ pridobi nepremičnina status grajenega javnega dobra z odločbo, ki jo na podlagi sklepa pristojnega organa izda občinska uprava ali pristojno ministrstvo, je tožba vsaj preuranjena. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila na podlagi izpodbijanega sklepa dne 5.2.2002 izdana odločba o podelitvi statusa javnega dobra. Tožniku je zato sodno varstvo zagotovljeno šele potem, ko bo odločeno o morebitni pritožbi zoper navedeno odločbo. Ker je torej zoper dokončno odločbo, s katero nepremičnina pridobi status javnega dobra, dopusten upravni spor, tudi ni izpolnjena procesna predpostavka za varstvo ustavne pravice v upravnem sporu. Po presoji sodišča prve stopnje izpodbijani sklep tudi ni posamični akt v smislu 4. odstavka 1. člena ZUS.

Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da je izpodbijani sklep Župana glede na vsebino odlok. Akt je nezakonit, ker določa, da začne veljati takoj, kar je v nasprotju z določbo 66. člena Zakona o lokalni samoupravi, pa tudi zato, ker ga je izdal nepristojen organ. Sklicuje se na Zakon o lokalni samoupravi, in sicer na določbo 2. točke 2. odstavka 29. člena, po kateri sprejema odloke in druge občinske akte Občinski svet. Določba 17. člena Odloka o gospodarjenju s stavbnimi zemljišči (Odlok, Uradne objave, št. 9/99) je v nasprotju s 25. členom Ustave RS, ker za podelitev statusa javnega dobra pooblašča župana, torej organ, ki je pristojen tudi za odločanje o pritožbi zoper odločbo, izdano na podlagi sklepa istega organa. Glede na navedeno so izpolnjene procesne predpostavke za tožbo zaradi varstva ustavnih pravic po 3. odstavku 1. člena ZUS. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek oziroma da izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbi ugodi in sklep tožene stranke odpravi.

Tožena stranka in Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa v tem upravnem sporu na pritožbo nista podala odgovora Pritožba je utemeljena zaradi naslednjih razlogov: V obravnavanem primeru je sporen akt Župana o podelitvi statusa grajenega javnega dobra, s katerim je ta status podeljen parceli, št. 70 in parceli, št. 71, k.o... Tak sklep je po presoji pritožbenega sodišča po svoji naravi dokončni posamični akt organa lokalne skupnosti. Tako stališče (da ne gre za predpis, pač pa za posamični akt) je zavzelo Ustavno sodišče RS v odločbi, št. U-I-157/03 z dne 7.10.2004, s katero je zavrglo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti enakovrstnega Sklepa Župana o vzpostavitvi grajenega javnega dobra. Zakonitost dokončnih aktov organov lokalnih skupnosti pa se presoja v upravnem sporu (1. člen ZUS).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 77. člena v zvezi z 2. odstavkom 82. člena pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.