Videonadzor javnih površin v vasi

Datum

19.11.2025

Številka

07121-1/2025/1354

Kategorije

Video in avdio nadzor

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 17. 11. 2025 prejeli vaša vprašanja glede vzpostavitve videonadzora na javnih površinah v vasi. 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Videonadzor na javnih površinah je dovoljen le, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice posameznika.

Upravljavec sme videonadzor cestnega prometa izvajati le na vnaprej določenih odsekih cest v svojem upravljanju, kjer z drugimi sredstvi ni mogoče doseči nujnega in učinkovitega varovanja ali upravljanja. Upravljavec mora pred dokončno določitvijo izdelati oceno učinka, ki vsebuje lokacijo odsekov cest, in jo posredovati v predhodno mnenje IP.

Za vzpostavitev in izvajanje videonadzora (na javnih površinah) obstajati ustrezna pravna podlaga v skladu s Splošno uredbo. Izbira ustrezne pravne podlage je odgovornost upravljavca.

Videonadzor na javnih površinah lahko izvaja oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki z javno površino upravlja ali na njej zakonito opravlja dejavnost. Za javni sektor smejo videonadzor izvajati zgolj uradne osebe ali pooblaščeno varnostno osebje, za zasebni sektor pa le pooblaščeno varnostno osebje.

Snemanje se sme izvajati samo na območjih, ki izpolnjujejo pogoje za javno površino in za katera upravljavec lahko izkaže, da je videonadzor nujen, sorazmeren in v skladu z izbrano pravno podlago.

Upravljavec mora o izvajanju videonadzora objaviti obvestilo, ki je vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem in da se lahko vstopu v nadzorovano območje odpove. Obvestilo mora zajemati informacije iz prvega odstavka 13. člena Splošne uredbe, poleg tega pa tudi nekatere dodatne informacije, kot pojasnjeno v obrazložitvi.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov (v konkretnem primeru torej na vaši družbi), ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven nadzornega ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij, kjer bi se sistem namestil. V nadaljevanju tako podajamo splošna pojasnila in priporočila.

Ali lahko lokalna skupnost postavi kamere na vpadnice in izbrane javne površine v vasi?

Lokalna skupnost (kot upravljavec osebnih podatkov) lahko tovrsten videonadzor uvede pod strogo določenimi pogoji ZVOP-2 in Splošne uredbe. ZVOP-2 videonadzor na javnih površinah posebej ureja v 80. členu, in sicer v prvem odstavku določa primere, v katerih se ga lahko izvaja; dovoljen je le, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2. Pred izvajanjem videonadzora javnih površin je torej treba pretehtati, ali je njegova uvedba res potrebna za dosego navedenih namenov in ali teh namenov ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. 

Katere vrste območij spadajo med javne površine, opredeljuje Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, s sprem. in dop.) v 17. točki prvega odstavka 3. člena. Ta določa, da je javna površina praviloma odprta prostorska ureditev, namenjena splošni rabi, naravna ali ustvarjena z gradbenimi ali drugimi posegi v prostor, kot so cesta, ulica, pasaža, trg, tržnica, atrij, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, otroško igrišče, športno igrišče ter druga površina za rekreacijo in prosti čas; javna površina je grajena ali zelena; javna površina je lahko v lasti države, občine ali v zasebni lasti.

Za videonadzor na vpadnicah oziroma videonadzor cestnega prometa velja, da sme upravljavec (v tem primeru torej lokalna skupnost) izvajati videonadzor le na vnaprej določenih odsekih cest v svojem upravljanju, tako da se ne izvaja sistemsko nadzorovanje gibanja posameznikov ali poseganje v zasebnost posameznikov. Upravljavec mora določiti tiste odseke ceste v svojem upravljanju, kjer z drugimi sredstvi ni mogoče doseči nujnega in učinkovitega varovanja cestnega prometa ali njegovega upravljanja. Poleg tega mora upravljavec pred dokončno določitvijo lokacij izdelati oceno učinka, ki vsebuje lokacijo odsekov cest, in jo posredovati v predhodno mnenje IP.

IP je na podobna vprašanja glede pravne podlage in drugih pogojev za zakonito vzpostavitev videonadzora cest in cestnega prometa že odgovarjal, zato vam svetujemo, da preberete sledeča mnenja:

·        https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/videonadzor-cest-1755490643,

·        https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/vzpostavitev-videonadzora-trga-1747203993.

Kateri pravni pogoji morajo biti izpolnjeni, da je takšen videonadzor zakonit?

Primarno mora, tako kot za vsako drugo obdelavo osebnih podatkov, tudi za vzpostavitev in izvajanje videonadzora (na javnih površinah) obstajati ustrezna pravna podlaga v skladu s Splošno uredbo. Ta je lahko:

1.privolitev (točka a)),

2.sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka b)),

3.zakonska obveznost (točka c)),

4.zaščita življenjskih interesov posameznika (točka d)),

5.izvajanje javne naloge (točka e) v zvezi s četrtim odstavkom 6. člena ZVOP-2),

6.zakoniti interesi upravljavca, če ne prevladajo interesi in pravice oz. svoboščine posameznika (točka f)).

Izbira ustrezne pravne podlage je odgovornost upravljavca. V zvezi z izbiro ustrezne pravne podlage opozarjamo, da se določbe 80. člena ZVOP-2 uporabljajo zgolj takrat, ko obdelava osebnih podatkov temelji na pravni podlagi iz točke (c) (tj. kadar tako zahteva zakon) ali točke (e) (tj. opravljanje naloge v javnem interesu oziroma pri izvajanju javne oblasti) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Splošna uredba namreč državam članicam dovoljuje, da področje videonadzora podrobneje uredijo v nacionalni zakonodaji samo v primerih, ko videonadzor temelji na eni od teh dveh pravnih podlag.

V vseh drugih primerih, torej ko obdelava ne temelji na zakonu ali izvajanju javne naloge, mora upravljavec uporabiti drugo ustrezno pravno podlago iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, npr. privolitev po točki (a) ali zakoniti interes po točki (f) Splošne uredbe. To bi pomenilo, da mora upravljavec izkazati zakoniti interes za izvajanje videonadzora, iz katerega mora jasno izhajati, da nad zakonitim interesom ne pretehtajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika. Pogoj za uporabo te pravne podlage je izvedba dokumentirane utemeljitve prevladujočega interesa (test tehtanja, v katerem upravljavci izkažejo, da njihov zakoniti interes prevlada nad upravičenim pričakovanjem zasebnosti posameznikov na posnetkih).

V primeru vzpostavitve videonadzornega sistema je treba spoštovati tudi ostale določbe Splošne uredbe in ZVOP-2, ki podrobneje urejajo videonadzor, kot je objava ustreznega obvestila o izvajanju videonadzora ipd.  

Kdo je lahko upravljavec videonadzora – občina, krajevna skupnost ali katero drugo telo?

Tretji odstavek 80. člena ZVOP-2 določa, da se videonadzor na javnih površinah lahko izvaja s strani osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki z javno površino upravlja ali na njej zakonito opravlja dejavnost. Za javni sektor smejo videonadzor izvajati zgolj uradne osebe ali pooblaščeno varnostno osebje, za zasebni sektor pa le pooblaščeno varnostno osebje, pri čemer morajo biti navedene osebe izrecno pooblaščene za izvajanje videonadzora.

Upravljavec je torej lahko občina, krajevna skupnost ali drug pooblaščen subjekt, ki izpolnjuje zakonske pogoje in zagotavlja skladnost z ZVOP-2 in Splošno uredbo.

Ali je za snemanje javnih površin potrebno posebno dovoljenje, skladnostni postopek ali prijava?

ZVOP-2 za izvajanje videonadzora javnih površin ne predvideva posebnega dovoljenja ali prijave, vendar pa zakon določa več pogojev in obveznosti, ki morajo biti izpolnjeni pred začetkom izvajanja videonadzora javnih površin (kot pojasnjeno zgoraj).

Upravljavec mora (med drugim) pred uvedbo obsežnega in sistematičnega spremljanja javno dostopnih območij, kot ga praviloma predstavlja videonadzor na javnih površinah, obvezno izdelati oceno učinka na varstvo osebnih podatkov. Ker videonadzor javnih površin načeloma predstavlja prav tovrstno obsežno in sistematično spremljanje, je ocena učinka v praksi skoraj vedno obvezna.

Če bi snemanje javnih površin pomenilo tudi snemanje cest oziroma cestnega prometa, mora upravljavec pred uvedbo videonadzora določiti odseke cest v svojem upravljanju, ki bodo predvidoma zajeti v videonadzor, pri čemer ne sme izvajati sistemskega nadzorovanja gibanja posameznikov ali posegati v zasebnost posameznikov. Upravljavec mora pred dokončno določitvijo lokacij izdelati oceno učinka, ki vsebuje lokacijo odsekov cest, in jo posredovati IP v predhodno mnenje.

Kje kamere nikakor ne smejo biti nameščene (npr. zasebna zemljišča, okna stanovanj ipd.)?

ZVOP-2 v 76. členu izrecno prepoveduje izvajanje videonadzora v dvigalih, sanitarijah, prostorih za preoblačenje, hotelskih sobah ter drugih podobnih prostorih, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti. Pri videonadzoru javnih površin tovrstni prostori praviloma niso predmet snemanja, vendar mora upravljavec vseeno zagotoviti, da so kamere usmerjene izključno na javno površino, za katero ima ustrezno pravno podlago in zakonit namen obdelave.

Videonadzor javnih površin ne sme zajemati zasebnih zemljišč, stanovanjskih oken, dvorišč ali drugih delov zasebne sfere, ki niso del javne površine, opredeljene v skladu s 17. točko prvega odstavka 3. člena Zakona o urejanju prostora. Snemanje se sme izvajati samo na območjih, ki izpolnjujejo pogoje za javno površino in za katera upravljavec lahko izkaže, da je videonadzor nujen, sorazmeren in v skladu z izbrano pravno podlago iz člena 6 Splošne uredbe.

Vsako snemanje, ki bi presegalo zakonsko dovoljene javne površine ter zajemalo zasebna zemljišča ali druge prostore, ki niso predmet videonadzora, ne bi imelo ustrezne pravne podlage in bi lahko pomenilo nedopusten poseg v zasebnost posameznikov ter kršitev varstva osebnih podatkov.

Kakšna obvestila oziroma označbe so obvezna za prebivalce in obiskovalce?

Upravljavec mora v skladu s tretjim odstavkom 76. člena ZVOP-2 o izvajanju videonadzora objaviti obvestilo in zagotoviti, da je obvestilo o izvajanju videonadzora vidno, jasno in dostopno še pred vstopom v nadzorovano območje, tako da se lahko posameznik seznani z izvajanjem videonadzora in se lahko vstopu v nadzorovano območje odpove.

Obvestilo mora zajemati informacije iz prvega odstavka 13. člena Splošne uredbe (informacije o namenih ter pravni podlagi za obdelavo osebnih podatkov; uporabnikih osebnih podatkov; obdobju hrambe osebnih podatkov; pravicah posameznika, itd.), poleg tega pa vsebovati tudi sledeče:

1.pisno ali nedvoumno grafično opisano dejstvo, da se izvaja videonadzor;

2.namene obdelave, navedbo upravljavca videonadzornega sistema, telefonsko številko ali naslov elektronske pošte ali spletni naslov za potrebe uveljavljanja pravic posameznika s področja varstva osebnih podatkov;

3.informacije o posebnih vplivih obdelave, zlasti nadaljnje obdelave;

4.kontaktne podatke pooblaščene osebe (telefonska številka ali naslov e-pošte);

5.neobičajne nadaljnje obdelave, kot so prenosi subjektom v tretje države, spremljanje dogajanja v živo, možnost zvočne intervencije v primeru spremljanja dogajanja v živo.

Peti odstavek 76. člena ZVOP-2 določa, da se lahko namesto objave v obvestilu po tretjem odstavku tega člena obveščanje posameznika izvede tudi na način, da upravljavec informacije iz prvega odstavka 13. člena Splošne uredbe in informacije iz 3. do 5. točke prejšnjega odstavka objavi na spletnih straneh. V tem primeru mora na obvestilu iz prejšnjega odstavka objaviti spletni naslov, kjer so te informacije dostopne.

Svetujemo vam, da si za podrobnejša pojasnila in priporočila preberete smernice, ki jih je na temo izvajanja videonadzora pripravil IP (informacije glede videonadzora na javnih površinah najdete na straneh 26 – 29):

IP Smernice glede izvajanja videonadzora.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka