Jedro

Pogoj za to, da sodišče strankinemu predlogu za preložitev naroka ugodi, ni le ta, da je vložen pravočasno (da je torej vložen/prejet, še preden je narok opravljen), ampak, da je tudi vsebinsko utemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožniki sami nosijo svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave z dne 21. 8. 2020 odločilo: - da ostane sklep o izvršbi, opr. št. VL 77896/2017 z dne 5. 9. 2017, v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka (I. točka izreka), - da je dolžna tožena stranka tožeči stranki v 8-ih dneh plačati 505,98 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pritožujeta toženca, ki pritožbenemu sodišču predlagata, da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje (s stroškovno posledico). Uvodoma navajata, kako je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločilo. Izpostavljata, kaj je navedlo v 5. in 6. točki njene obrazložitve. Sodišče naj bi zmotno ugotovilo dejansko stanje, posledično pa tudi zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj v predmetnem primeru pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave niso bili podani. Skladno z določbo prvega odstavka 115. člena ZPP lahko sodišče preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Toženca sta dne 14. 8. 2020 podala prošnjo za prestavitev (smiselno preložitev) poravnalnega naroka in naroka za glavno obravnavo (pritožba pojasnjuje, kaj izhaja iz vsebine te prošnje). Po očitni pomoti sta svoje pisanje namesto na Okrajno sodišče v Ljubljani naslovila na Okrožno sodišče v Ljubljani, pri čemer sta v vlogi navedla naslov M. 12, kar je naslov pristojnega Okrajnega sodišča v Ljubljani. Iz dopisa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II R 465/2020 z dne 21. 8. 2020, izhaja, da je omenjeno sodišče že dne 17. 8. 2020 (torej pred razpisanim narokom za glavno obravnavo dne 21. 8. 2020) prejelo njuno vlogo z dne 14. 8. 2020, a jo je pristojnemu sodišču odstopilo šele z dopisom 21. 8. 2020, zaradi česar se pristojno sodišče z njo očitno ni moglo pravočasno seznaniti in o njej odločiti. Posledično je zaradi neudeležbe tožencev na naroku neutemeljeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave. Pritožba izpostavlja vsebino šestega odstavka 112. člena ZPP (in se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 41/2003 z dne 22. 2. 2005). Vlogo z dne 14. 8. 2020 je potrebno šteti za pravočasno, saj gre upoštevaje okoliščine konkretnega primera napačno vložitev pripisati njuni očitni pomoti. Ker sta svoj izostanek oziroma odsotnost pravočasno opravičila, je sodišče s tem, ko je izdalo izpodbijano sodbo, bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.

3. Tožniki so v odgovoru predlagali zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave izdalo ob upoštevanju tretjega odstavka 454. člena ZPP1 (v zvezi s 316. členom istega zakona) in na temelju ugotovitve, da toženca na narok dne 21. 8. 2020 (ki je bil razpisan v posledici njune zahteve) nista pristopila, svoje odsotnosti pa (kljub temu, da sta bila v vabilu opozorjena na posledice izostanka) nista opravičila (glej 6. – 9. točko obrazložitve izpodbijane sodbe).

6. Pritožnika (sklicujoč se na 115. člen in šesti odstavek 112. člena ZPP) zaključek sodišča o tem, da svojega izostanka nista opravičila, izpodbijata s pojasnjevanjem, da sta (že) dne 14. 8. 2020 podala prošnjo (vlogo) za preložitev poravnalnega naroka in naroka za glavno obravnavo, ki pa sta jo (namesto na Okrajno sodišče v Ljubljani) naslovila na Okrožno sodišče v Ljubljani. Ker naj bi šlo takšno napačno vložitev potrebno pripisati njuni očitni pomoti, gre po mnenju pritožbe (upoštevaje šesti odstavek 112. člena ZPP) omenjeno prošnjo (vlogo) za preložitev šteti za pravočasno, zaradi česar pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave niso (bili) podani.

7. Pogoj za to, da sodišče strankinemu predlogu za preložitev naroka ugodi, ni le ta, da je vložen pravočasno (da je torej vložen/prejet, še preden je narok opravljen), ampak, da je tudi vsebinsko utemeljen (prvi odstavek 115. člena ZPP poleg potrebe po izvedbi dokazov izpostavlja tudi obstoj drugih upravičenih razlogov). V skladu z ustaljeno sodno prakso mora biti razlog za tak predlog (oziroma njegovo utemeljenost) konkretiziran ter podprt s konkretnimi, prepričljivimi in razpoložljivimi dokazi.2 Temu pa toženca v predmetni zadevi nista zadostila, saj sta se v vlogi z dne 14. 8. 2020 (ki jo v pritožbi izpostavljata) zgolj sklicevala na svojo odsotnost, ne da bi to karkoli konkretizirala in v zvezi s to trditvijo predložila (predlagala) kakršenkoli dokaz.3 Ker takšnemu predlogu ne bi bilo moč ugoditi, tudi če bi ga sodišče prve stopnje prejelo pravočasno (torej pred izvedenim narokom),4 je okoliščina, ali je bil podan pravočasno, sama za sebe nebistvena (nezadostna).

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Tožniki sami nosijo stroške nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo zoper sodbo, saj v njem podane navedbe niso v ničemer prispevale k predmetni odločitvi pritožbenega sodišča (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 2 Glej odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 596/2003 z dne 11. 11. 2004, II Ips 297/2005 z dne 29. 3. 2007, II Ips 322/2000 z dne 14. 12. 2000, II Ips 771/2008 z dne 15. 12. 2011 in VSL sklep I Cpg 612/2018 z dne 29. 8. 2018. 3 Glej npr. VSL sklep I Cpg 612/2018 z dne 29. 8. 2018. 4 Kar je sodišče prve stopnje v 7. točki obrazložitve sklepa z dne 25. 9. 2020 (s katerim je predlog tožencev za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo) tudi že pojasnilo.