Jedro

Iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je pritožnik po sklenitvi sodne poravnave pridobil osem nepremičnin, pri čemer točni identifikacijski znaki nepremičnin niso odločilni. Bistveno je le, da se je po sklenitvi sodne poravnave pritožnikovo premoženje povečalo za te nepremičnine, čemur pa pritožnik niti ne nasprotuje. Pridobitev novih nepremičnin tudi po presoji pritožbenega sodišča nedvomno izkazuje izboljšanje pritožnikovega premoženjskega položaja.

Čeprav je premoženje družbe ločeno od premoženja družbenika, pritožnik kot edini družbenik sam sprejema vse odločitve o poslovanju družbe, predvsem kako naj se usmerja njena sredstva in dobiček.

Skladno z določbo 7. in 212. člena ZPP je naloga strank, da navedejo pravno relevantna dejstva in predlagajo dokaze zanje. Pritožnikova pričakovanja, da bi ga moralo sodišče izrecno pozvati, da se izjasni o pridobljenih nepremičninah in pojasni svoje kreditne obveznosti, je zato neutemeljeno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec in predlagateljica sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo predlogu predlagateljice in nasprotnemu udeležencu naložilo, da preživninskemu upravičencu (v nadaljevanju otrok) namesto s sodno poravnavo II N 330/2019 z dne 21. 1. 2020 dogovorjene mesečne preživnine v višini 275 EUR od 14. 7. 2021 do 31. 8. 2021 plačuje 278 EUR, od 1. 9. 2021 dalje pa 380 EUR mesečne preživnine. Zapadle in neplačane preživninske zneske je dolžan plačati v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa, bodoče pa do vsakega 15. dne v mesecu, do prve uskladitve preživnin, nato pa v valoriziranih zneskih. Kar je zahtevala predlagateljica več ali drugače, je zavrnilo in odločilo, da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka.

2. Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje nasprotni udeleženec. Predlaga, da se pritožbi v celoti ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter predlog predlagateljice zavrže oziroma zavrne, s stroškovno posledico za predlagateljico. Trdi, da ni prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin, zato pogoji za zvišanje preživnine niso podani. Sodišče prve stopnje ni konkretiziralo spremenjenih okoliščin, zato izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Stroški otroka so se zaradi prehoda iz vrtca v šolo celo zmanjšali. Napada zaključke sodišča o svojem premoženjskem stanju. Sredstva družbe A. d. o. o. niso njegovo premoženje. Sodišče je zmotno štelo, da je po sklenitvi sodne poravnave pridobil osem nepremičnin, pri čemer ni pojasnjeno, katere so. Sodišče se je sklicevalo le na listino C15, s katero pritožnika ni seznanilo. Drži, da je lastnik nepremičnine, v kateri živi skupaj s starši, in v kateri oddaja stanovanja, vendar z najemninami krije stroške njenega vzdrževanja in odplačuje kredit, ki ga je sodišče upoštevalo le v višini 1/3 mesečnega obroka, namesto v celoti. Ni jasno, od kje sodišču zaključki glede leasinga dveh vozil. Napačno je upoštevana predlagateljičina kreditna obveznost, saj gre pri nakupu stanovanjske hiše za luksuz in ne reševanje stanovanjskega problema. Previsoko so določeni tudi otrokovi stroški. Zaključek, da je njegov mesečni dohodek za 40% višji od predlagateljičinega, je nepravilen. Sodišče pritožnika nikoli ni pozvalo, naj navede lastnik katerih nepremičnin je in od kdaj, kakšna je njihova velikost ter za kaj je najel kredit. Otroku redno kupuje obleko in obutev, kar bi se moralo upoštevati. Ob upoštevanju vsega navedenega meni, da so podani celo pogoji za znižanje preživnine.

3. Pritožba in dopolnitev pritožbe sta bili vročeni predlagateljici, ki je nanju odgovorila in priglasila stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 197. člena Družinskega zakonika in zaradi bistveno spremenjenih zavezančevih zmožnosti zvišalo višino mesečne preživnine, določene s sodno poravnavo. V 9. in 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje jasno in prepričljivo utemeljilo, zakaj smatra, da so se pritožnikove zmožnosti za preživljanje otroka izboljšale. Pritožbeno sodišče se z njegovimi ugotovitvami strinja in še dodatno pojasnjuje, da iz zemljiškoknjižnega izpiska (C15) izhaja, da je pritožnik po sklenitvi sodne poravnave pridobil osem nepremičnin, pri čemer točni identifikacijski znaki nepremičnin niso odločilni. Bistveno je le, da se je po sklenitvi sodne poravnave pritožnikovo premoženje povečalo za te nepremičnine, čemur pa pritožnik niti ne nasprotuje. Pridobitev novih nepremičnin tudi po presoji pritožbenega sodišča nedvomno izkazuje izboljšanje pritožnikovega premoženjskega položaja. Slednje potrjuje tudi dejstvo, da je pritožnik po sklenitvi sodne poravnave ustanovil družbo A. d. o. o.,1 katere edini družbenik je on sam. Družba posluje z dobičkom. Čeprav je premoženje družbe ločeno od premoženja družbenika, pritožnik kot edini družbenik sam sprejema vse odločitve o poslovanju družbe, predvsem kako naj se usmerja njena sredstva in dobiček. Ker je v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje pri presoji pritožnikovih finančnih zmožnosti upoštevalo le njegovo udeležbo v slednji družbi, preostale družbe, ki jih omenja pritožba, niso relevantne. Pritožbena graja, da se izpodbijanega sklepa glede spremenjenih okoliščin ne da preizkusiti, se ob vsem pojasnjenem izkaže za neutemeljeno, kršitev 14. točke 339. člena Zakona o pravnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pa tako ni podana.

6. Višino stroškov za kritje otrokovih potreb je sodišče prve stopnje skrbno ocenilo in pri tem upoštevalo starost, hobije ter specifične lastnosti otroka.2 Kot je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo sodišče, je pritožnik nasprotoval le predlagateljičini generalni oceni njihove višine. Tudi pritožba ugotovljene stroške le posplošeno graja in trdi, da so ocenjeni previsoko, pri čemer ne pove, kakšna naj bi bila njihova prava višina. S tem ne more omajati logične in skladne ocene prvostopenjskega sodišča, ki jo pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Glede pritožbene navedbe, da del stroškov otrokove prehrane krijeta predlagateljičina starša, zaradi česar strošek prehrane v višini 245 EUR ni izkazan, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je to okoliščino sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo, kar izhaja iz 16. točke obrazložitve.3

7. Pri ugotavljanju višine pridobitne zmožnosti obeh staršev je sodišče prve stopnje pri pritožniku pravilno upoštevalo le 1/3 mesečnega bremena iz naslova kreditne obveznosti. Iz pritožnikovih navedb, podanih na naroku dne 21. 2. 2023, izhaja, da je kredit najel za nakup in obnovo hiše, v kateri so tri stanovanja, ki jih oddaja v najem.4 Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da najeti kredit ni namenjen le reševanju pritožnikovega stanovanjskega problema, temveč tudi poslovni investiciji. Prav tako pritožnik napačno tolmači ugotovitve sodišča prve stopnje v zvezi z leasingom, ki ga je sodišče ovrednotilo le v okviru splošnih pritožnikovih zmožnosti, in sicer v smislu, da si leasing lahko privošči. Navsezadnje so pavšalne tudi pritožbene navedbe o nepravilni presoji predlagateljičine kreditne obveznosti, zato se pritožbenemu sodišču do le-teh ni potrebno opredeliti.

8. Glede trditvenega in dokaznega bremena tudi v nepravdnem postopku veljajo pravila ZPP.5 Skladno z določbo 7. in 212. člena ZPP je naloga strank, da navedejo pravno relevantna dejstva in predlagajo dokaze zanje. Pritožnikova pričakovanja, da bi ga moralo sodišče izrecno pozvati, da se izjasni o pridobljenih nepremičninah in pojasni svoje kreditne obveznosti, je zato neutemeljeno.

9. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje pregledno in prepričljivo ugotovilo spremenjene okoliščine, skrbno ovrednotilo stroške otrokovega preživljanja in obenem pravilno upoštevalo tudi dejanske premoženjske zmožnosti obeh udeležencev. Pri določitvi višje preživninske obveznosti za pritožnika je tako vzpostavilo ustrezno ravnovesje med potrebami otroka ter zmožnostmi obeh staršev. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da bo pritožnik glede na ugotovljene premoženjske razmere zvišano preživnino zmogel plačevati.

10. Ob vsem pojasnjenem se izkaže, da pritožbene navedbe niso utemeljene. Prav tako niso ugotovljene kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

11. Odločitev o stroških postopka temelji na prvem odstavku 40. člena ZNP-1. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Enako predlagateljica, saj z odgovorom na pritožbo k rešitvi zadeve ni bistveno prispevala.

1 Iz spletnega portala AJPES izhaja, da je bila družba v register vpisana dne 2. 10. 2020 (pod C12). 2 Otrok je alergičen na gluten, pšenico, jajca, laktozo, arašide in oreščke (16. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). 3 Sodišče prve stopnje je pri oceni stroškov prehrane upoštevalo potrebe otroka, kolikor te niso krite s šolsko malico (ki jo je upoštevalo v okviru stroškov šolskih položnic) in obroki pri starih starših. 4 List. št. 142. 5 Enako sklep VSL IV Cp 112/2020 z dne 13. 3. 2020.