Jedro

Postopek javnega razpisa je po ustaljeni upravnosodni praksi specifičen tip postopka, kjer je ključnega pomena upoštevanje načela enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Uspeh na razpisu je odvisen zlasti od tega, kako je posamezen projekt ovrednoten glede na v razpisu vnaprej določene kriterije, s katerimi se zagotavlja enako obravnavanje prispelih vlog. To pa še ne pomeni, da bo na razpisu vsak od prijavljenih s svojo vlogo tudi uspel oziroma pridobil sredstva v zaprošeni višini. V pristojnosti strokovne komisije je, da po vnaprej predpisanih kriterijih ovrednoti projekte vseh prijavljenih na javni razpis. Slednje je bilo v obravnavanem primeru tudi storjeno in čemur tožnik ne ugovarja. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa (vključno s prilogo) tudi jasno izhaja, katera merila so bila upoštevana pri ugotavljanju upravičenosti do sofinanciranja in katera dejstva so bila pri ocenjevanju pri tem odločilna.

Bistveno za presojo je, da je iz obrazložitve jasno razvidno, koliko točk je komisija pri vsakem merilu oziroma podmerilu dodelila tožniku, vsaka posamezna ocena (oziroma dodeljeno število točk) pa je po posameznih merilih tudi podrobno obrazložena, tako da jo je sodišče lahko preizkusilo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je upravni organ zavrnil vlogo tožnika št. 11082-3/2016-1 na Javni razpis (v nadaljevanju JR) (1. točka izreka), odločil, da vložena tožba zoper sklep ne zadrži izvršitve sklepa (2. točka izreka) in da v tem postopku stroški niso nastali (3. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je objavil JR, katerega predmet, s skupno višino sredstev 3.967.000.00 EUR, je sofinanciranje vzpostavitve in delovanja. Postopek je vodila razpisna komisija, ki je v skladu z Uredbo o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (v nadaljevanju Uredba) izvedla odpiranje prejetih vlog in vodila zapisnik. V okviru pregleda izpolnjevanja pogojev iz 6. točke JR je komisija ugotovila, da je vloga tožnika popolna in se je uvrstila v ocenjevalni postopek. Komisija je ocenila vlogo tožnika z 69,68 točk, pri čemer je podrobnejša obrazložitev točkovanja v prilogi sklepa, ki predstavlja sestavni del tega sklepa. Izbrane so bile vloge, ki so po merilih JR prejele najvišje število točk do porabe sredstev, meja je bila 81,67 točk. Ker vloga tožnika ne dosega teh točk (kot obrazloženo v prilogi), je komisija predlagala njeno zavrnitev. Glede na povedano je organ odločil, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

2. Tožnik je v tožbi navedel, da dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno oziroma je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep. Pri Merilu 1.1. Področje delovanja je tožnik prejel 4 točke od 8 možnih. Zahteva razpisa je bila, da partnerstvo (in ne posamezni partnerji) pokriva izbrano prednostno področje uporabe . Iz vloge na razpis jasno izhaja, da partnerstvo (tj. partnerji) pokriva celotno verigo vrednosti, naslavlja celotno izbrano prednostno področje uporabe, izkazuje dejansko poznavanje področja. To potrjuje še obrazložitev ocenjevalcev pod točko 3, kjer poudarijo, da imajo zelo močno povezavo s . Pri Merilu 1.2 Relevantnost in inovativnost projekta je tožnik prejel 4 točke od 10 možnih, kar je napačno. Besedilo razpisne dokumentacije kot elementa merila ni opredeljevalo ''vključevanje v kompetence prihodnosti in poslovne strategije podjetij in vključevanja vodij v usposabljanje'', zato ga toženec ne bi smel uporabiti. To ''pomanjkljivost'' pa toženec še sam negira, ko v okviru istega merila zapiše: V usposabljanje so zajeli vse ravni odločanja (od vodstev do delavcev z najnižjo izobrazbo), razvit in opisan je sistem notranjih usposabljanj, ki je tematsko povezan s ključnimi panožnimi profili''. Tudi v nadaljevanju pri podrobni obrazložitvi toženec sebe negira. Pri Merilu 3 Kakovost izvedbe oziroma pri posameznih elementih Vodenje projekta tj. vzpostavitve in vodenje KOC (projektna pisarna), Model kompetenc in krepitev razvoja kadrov, Informiranje in obveščanje, Sodelovanje/povezovanje partnerjev pa toženec kontradiktorno opiše obrazložitev vloge, ki bi ji moral glede na obrazloženo dodeliti vse točke. Tožnik je zato predlagal, da sodišče tožbi ugodi, sklep odpravi in vrne tožencu v ponovni postopek, njemu pa povrne sodno takso.

3. Toženec je v odgovoru na tožbo uvodoma navedel, da je pri vsakem merilu obrazloženo število dodeljenih točk. Podrobno pa je še pojasnil, da je pri Merilu 1 Področje delovanja jasno, da je za 8 točk potrebno, da partnerstvo celovito pokriva izbrano prednostno področje uporabe , tožnik pa je v vlogi navedel, da se partnerstvo navezuje na področje uporabe Strategije pametne specializacije. Mreže za prehod v krožno gospodarstvo. Znotraj Mreže za prehod v krožno gospodarstvo so definirana tri fokusna področja, iz vloge tožnika pa izhaja, da partnerstvo naslavlja zgolj 2 fokusni področji. Prav tako iz vloge ni razvidno, da pokriva celotno verigo vrednosti, saj manjkajo dobavitelji. Pri Merilu Relevantnost in inovativnost je bilo možno doseči 15 točk in ne 10, kot to navaja tožnik. Navedbe tožnika v zvezi s pridobivanjem kompetenc so bile splošne in pavšalne, manjka konkreten opis, kako se razvoj kadrov umešča na izbrano področje. Iz vloge naj bi bilo razvidno, na kateri način predlagani projekt nadgrajuje razvite prakse, vzpostavljena partnerstva, modele sodelovanja, ni jasno, katere so kompetence prihodnosti in kako jih bo tožnik razvijal. Toženec je še pojasnil, da se JR Kompetenčni centri za razvoj kadrov tokrat izvaja tretjič. Merilo relevantnosti in inovativnosti so pripravljavci razpisa vključili, da se zagotovi nadgradnja dosedanje prakse na področju človeških virov. Tožnik je že prej dvakrat prejel sredstva za vzpostavitev kompetenčnih centrov, razvoja kadra, zato je bilo treba predstaviti, kako novo vzpostavljeno partnerstvo nadgrajuje že obstoječi projekt. Predstavljen projekt je nadgradnja projekta A. V zvezi z ocenjevanjem pri Merilu Kakovost izvedbe je pri vsakem posameznem elementu pojasnil, da utemeljitev ni kontradiktorna, temveč gre za vsebinsko pomanjkljivo predstavitev. Predlagal je zavrnitev tožbe in stroškovnega zahtevka.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je sporna zavrnitev vloge tožnika št. 11082-3/2016-1 na Javni razpis.

6. Tožnik ugovarja napačno ocenjeni vlogi po posameznih merilih oziroma podmerilih, kar podrobno in obširno obrazlaga.

7. Postopek javnega razpisa je po ustaljeni upravnosodni praksi specifičen tip postopka, kjer je ključnega pomena upoštevanje načela enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Uspeh na razpisu je odvisen zlasti od tega, kako je posamezen projekt ovrednoten glede na v razpisu vnaprej določene kriterije, s katerimi se zagotavlja enako obravnavanje prispelih vlog. To pa še ne pomeni, da bo na razpisu vsak od prijavljenih s svojo vlogo tudi uspel oziroma pridobil sredstva v zaprošeni višini. V pristojnosti strokovne komisije je, da po vnaprej predpisanih kriterijih ovrednoti projekte vseh prijavljenih na javni razpis. Slednje je bilo v obravnavanem primeru tudi storjeno in čemur tožnik ne ugovarja. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa (vključno s prilogo) tudi jasno izhaja, katera merila so bila upoštevana pri ugotavljanju upravičenosti do sofinanciranja in katera dejstva so bila pri ocenjevanju pri tem odločilna.

8. V zvezi s konkretnimi ugovori tožnika, ki se nanašajo na po njegovem mnenju premajhno dodeljeno število točk po posameznih merilih oziroma podmerilih, sodišče najprej ugotavlja, da tožnik pri vsaki prerekani oceni (oziroma dodeljenemu številu točk) izpostavi tisti del obrazložitve pri posameznem podmerilu, ki je njemu v prid (torej, ko je njegova vloga ocenjena vsebinsko pozitivno), ne izpostavi pa tistega dela obrazložitve, kjer je strokovna komisija vlogo pri istem podmerilu ocenila v bolj negativnem smislu npr. kot pavšalno, pomanjkljivo, nezadostno, ipd.. Sodišče zato že iz tega razloga ne more slediti tožnikovim navajanjem o napačni oziroma kontradiktorni oceni strokovne komisije pri posameznih podmerilih, saj to že na prvi pogled (torej ob upoštevanju celotne obrazložitve pri posameznem podmerilu) ne drži, ob tem pa je treba še poudariti, da je sodna presoja ''pravilnosti'' oziroma primernosti ocene strokovne komisije zadržana, saj že po naravi stvari ocena meril ne omogoča izključno objektivnega vrednotenja. Bistveno za presojo pa je, da je iz obrazložitve jasno razvidno, koliko točk je komisija pri vsakem merilu oziroma podmerilu dodelila tožniku, vsaka posamezna ocena (oziroma dodeljeno število točk) pa je po posameznih merilih tudi podrobno obrazložena, tako da jo je sodišče lahko preizkusilo. Iz nobene konkretne okoliščine (ne iz podatkov spisa in tudi ne iz tožbe) pa ne izhaja, da bi strokovna komisija vlogo tožnika obravnavala pristransko oziroma drugače kot ostale prijavljene vloge in da iz tega razloga (torej zaradi morebitne diskriminatorne obravnave) tožniku ni bilo dodeljeno zadostno število točk za sofinanciranje.

9. Glede na navedeno je sodišče tožbo tožnika zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

10. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).