Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da za nazaj izplačanega zneska invalidske pokojnine, dodatka za rekreacijo in odškodnine tožena stranka ne bi smela upoštevati pri ugotavljanju lastnega dohodka in s tem v zvezi pri ugotavljanju, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravic iz javnih sredstev, kot jih uveljavlja tožnik.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 5. 7. 2022 in da se zadeva vrne v novo odločanje.
2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. Sodbo izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da sodba nima razlogov o tožbenih navedbah. Sodišče prve stopnje se namreč strinja s stališči, ki jih je zavzela tožena stranka. Ravno ta stališča pa tožnik izpodbija v tem sporu. Sodišče je tožniku kršilo ustavno pravico do učinkovitega pravnega sredstva – tožbe ter posledično do upravičenja do socialnih transferjev. Tožnik je več let živel brez pokojnine, ki mu je bila priznana šele na sodišču. Izplačane zneske pokojnine, ki mu je bila priznana za nazaj, je porabil za povrnitev posojil. V času, ko ni imel pokojnine, si je namreč moral za preživljanje denar izposojati, sedaj pa mora prejeta sredstva vrniti. CSD A. je vedel za stisko tožnikove družine, vendar ni ukrepal. Sodišče je kršilo določbe postopka s tem, ko ni izvajalo dokazov, na katerih je tožnik utemeljeval tožbo. Dokazi so bili zavrnjeni brez razumnih razlogov. Pri tem se sklicuje na Ustavo RS. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred spremenjenim senatom.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti, niti postopkovnih določb, kot jih v pritožbi uveljavlja tožnik.
5. Sodba ima razloge, ključne za odločitev v zadevi in se jo tako da preizkusiti. S tem v zvezi tudi ni podana kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč podrobno obrazložilo zakaj je bila izpodbijana odločitev tožene stranke pravilna in zakonita.
6. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 5. 7. 2022, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 6. 6. 2022. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da tožnikova družina ni upravičena do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Razlog zavrnitve je bila ugotovitev prvostopenjskega organa, da tožnikova družina z lastnimi dohodki presega cenzus za dodelitev pravic, kot jih je uveljavljal tožnik dne 31. 5. 2022. 7. Pravna podlaga za odločitev v tej zadevi je podana v določbah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre)2 in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS)3. V tretjem odstavku 6. člena ZSVarPre je določeno, da so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V 7. členu pa so določeni pogoji za priznanje pravice do varstvenega dodatka. V 9. členu ZUPJS pa je določeno, da se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo s tem zakonom določene osebe, njihov dohodek in premoženje, razen za ugotavljanje dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke in za ugotavljanje dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije najemnine, kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, glede katerih se uporablja zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke. Za priznanje pravic, kot jih uveljavlja tožnik je ključno, koliko znašajo njegovi dohodki oziroma dohodki njegove družine. Pravice je namreč mogoče priznati le v primeru, če dohodki ne presegajo z zakonom določen cenzus za dodelitev denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.
8. Glede na pritožbene navedbe je sporno, ali se pri izračunu lastnega dohodka oziroma dohodka družine upoštevajo tudi za nazaj izplačani zneski invalidske pokojnine, dodatek za rekreacijo in odškodnina. Po podatkih, ki jih je uporabila tožena stranka, gre za znesek 7.209,34 EUR. Višina tega zneska očitno med strankama ni sporna.
9. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogovanjem sodišča prve stopnje, da gre v tem primeru za občasni dohodek, ki ga je tožnik prejel v obdobju zadnjih treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Kot je to določeno v drugem odstavku 20. člena ZSVarPre se kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge (20. člen ZSVarPre). V prvem odstavku 23. člena ZSVarPre pa je nadalje določeno, da občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel v obdobju iz 20. člena tega zakona, se upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona. Upoštevaje navedeno določbo je tako tožena stranka kot občasni dohodek upoštevala znesek 2.192,17 EUR. Gre za znesek v višini razlike med povprečno mesečno višino občasnega periodičnega dohodka in polovico zneska iz 8. člena ZSVarPre.
10. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da navedenega zneska tožena stranka ne bi smela upoštevati pri ugotavljanju lastnega dohodka in s tem v zvezi pri ugotavljanju, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravic iz javnih sredstev, kot jih uveljavlja tožnik.
11. Kot je to določeno v četrtem odstavku 23. člena ZSVarPre so občasni, neperiodični dohodki po tem zakonu dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela. Tožniku so bila sredstva izplačana za nazaj. Gre za dohodke iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Glede na določbe ZSVarPre navedeni zneski niso izvzeti v postopku ugotavljanja lastnega dohodka oziroma dohodka družine, kot je to poudarilo pritožbeno sodišče že v drugih zadevah4. Za samo odločitev tudi niso bistvene tožnikove navedbe, da naj bi s prejetim poračunom poravnaval pretekle dolgove. Glede na zakonske določbe namreč ni odločilno, kako je bil prejeti dohodek porabljen.
12. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da naj bi sodišče tožniku kršilo ustavno pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Sodišče prve stopnje je vodilo postopek skladno z določbami Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)5. Glede na vloženo tožbo je presojalo izpodbijani upravni odločbi. Tožnik je imel možnost sodelovati v postopku, kjer ga je zastopal tudi odvetnik. Glede izvajanja dokazov je sodišče pravilno postopalo po določbi 287. člena ZPP, kjer je določeno, da predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, senat zavrne in obrazloži, zakaj jih je zavrnil. Iz obrazložitve, ki jo je podalo sodišče prve stopnje izhaja, da je predlagane dokaze zavrnilo iz razloga, ker je bila zadeva razjasnjena že s preučitvijo listinske dokumentacije. V tem primeru izvajanje drugih dokazov ni bilo potrebno. Pritožbeno sodišče s takim razlogovanjem soglaša. Glede na navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe, da naj bi sodišče prve stopnje zaradi neizvedbe predlaganih dokazov kršilo določbe postopka.
13. Za pritožbeno odločitev tudi niso odločilne pritožbene navedbe, da CSD kljub temu, da je vedel za stisko tožnikove družine, ni ustrezno ukrepal. Za odločitev v tej zadevi je bilo namreč ključno zgolj vprašanje izpolnjevanja z zakonom določenih pogojev za priznanje pravic, kot jih uveljavlja tožnik. S tem v zvezi pritožbeno sodišče pojasnjuje, da so bili sporni dohodki upoštevani glede na datum vložitve vloge. V primeru vložitve nove vloge bodo za odločitev o pravicah iz javnih sredstev odločilni drugi dohodki.
14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.
1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 4 Glej Psp 109/2019 z dne 23. 5. 2019 in Psp 99/2021 z dne 17. 8. 2021. 5 Ur. l. RS, št. 2/2004.