Jedro

Vloga stranke, ki je zaradi izostanka procesnih predpostavk zavržena, se šteje, kot da sploh ni bila vložena. Zato trditev in dokazov iz takšne vloge ni mogoče upoštevati.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 82480/2017 z dne 18. 9. 2017 v prvem in tretjemu odstavku izreka se razveljavita ter se tožba zavrže. II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 8 dni plačati stroške pritožbenega postopka v višini 142,79 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 82480/2017 z dne 18. 9. 2017 (v nadaljevanju: sklep o izvršbi) vzdržalo v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka (I. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da v osmih dneh plača toženi stranki njene nadaljnje pravdne stroške v višini 166,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se iz razlogov bistvene kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da sklep o izvršbi v celoti razveljavi, tožbo zavrže in stroškovno obremeni tožečo stranko, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka na pritožbo tožene stranke ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predmetni postopek se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Po ugovoru tožene stranke zoper izdani sklep o izvršbi je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 2. 10. 2017 sklenilo, da se navedeni sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba ter da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Tožeča stranka je zoper razveljavitveni sklep dne 16. 10. 2017 vložila vlogo, ki jo izvršilno sodišče po vsebini smiselno štelo za pritožbo in jo s sklepom z dne 19. 10. 2017 kot prepozno zavrglo.

6. Če je po dolžnikovem ugovoru sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavljen, se postopek nadaljuje v pravdi (kot pri ugovoru zoper plačilni nalog). Za tožbo šteje že predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavitvenega sklepa o izvršbi (drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ), čeprav ne vsebuje vseh elementov, ki jih za tožbo zahteva 180. člen ZPP.1 V sodni praksi se je ustalilo stališče, da gre za nepopolno tožbo, s katero pravdno sodišče postopa kot z nepopolno vlogo.

7. Sodišče prve stopnje je v pravdnem postopku skladno z navedenim tožečo stranko s pozivnim sklepom z dne 22. 11. 2017 pozvalo k dopolnitvi tožbe z dejstvi, na katere opira zahtevek in dokazi za njihovo ugotavljanje. Ob tem jo je opozorilo, da bo tožbo v nasprotnem primeru kot nepopolno zavrglo na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP. Tožeča stranka se v postavljenem roku na poziv ni odzvala. Sodišče prve stopnje je kot ustrezno dopolnitev tožbe nato štelo zavrženo vlogo z dne 16. 10. 2017 (pritožbo), ki jo je v odgovor vročalo toženi stranki. Potem, ko slednja nanjo ni odgovorila, je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku.

8. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja na nepravilno postopanje sodišča s tem, ko je za dopolnitev tožbe štelo zavrženo vlogo tožeče stranke z dne 16. 10. 2017. Celotno procesno gradivo izvršilnega spisa z nadaljevanjem postopka v pravdi postane tudi procesno gradivo pravdnega spisa. Tako mora pravdno sodišče upoštevati in vsebinsko obravnavati trditveno in dokazno podlago strank, ki sta jo podali že v okviru izvršilnega postopka, ne glede na to, ali jih v nadaljnjem postopku še enkrat in v celoti ponovita ali ne. Upoštevano pa je lahko zgolj tisto procesno gradivo, ki izpolnjuje vse formalne procesne predpostavke za (nadaljnjo) vsebinsko obravnavo. Vloga stranke, ki je zaradi izostanka procesnih predpostavk zavržena, se šteje, kot da sploh ni bila vložena, zato trditev in dokazov iz vloge z dne 16. 10. 2017, ki jo je izvršilno sodišče zavrglo, posledično ni mogoče upoštevati.2

9. S tem, ko je sodišče prve stopnje ob neodzivnosti tožeče stranke vlogo z dne 16. 10. 2017 nato vročalo v odgovor toženi stranki je tako ravnalo tudi v nasprotju z načelom dispozitivnosti. Vsa procesna razpolaganja so namreč v avtonomiji strank (prim. 3 člen ZPP), v konkretnem primeru pa volja tožeče stranke za takšno dejanje očitno ni bila podana. Pasivnost tožeče stranke, ki kljub pozivu sodišča prve stopnje in opozorilu, da bo sicer tožbo zavrglo ter njeni seznanjenosti z zavrženjem vloge z dne 16. 10. 2017 (vročilnica na l. št. 26), ni podala nobenih drugih trditev in dokazov, tako narekuje posledico, da je potrebno takšno (nepopolno) tožbo zavreči, saj ne vsebuje vseh sestavin, ki bi omogočale njeno obravnavo in s tem toženi stranki argumentirano nasprotovanje identificiranemu tožbenemu zahtevku.

10. Ker se tožbe v predmetni zadevi ne da vsebinsko obravnavati, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za sprejem vsebinske odločitve, pač pa bi moralo ravnati skladno s svojim sklepom z dne 22. 11. 2017 in nepopolno tožbo na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP zavreči. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo prve stopnje in sklep o izvršbi v preostalem delu razveljavilo ter tožbo zavrglo (prvi odstavek 351. člena ZPP).

11. Pritožbeno sodišče se do preostalih pritožbenih navedb posledično ni posebej opredeljevalo, saj niso več odločilne (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 165. členu ZPP in 154. členu ZPP. Tožena stranka je s pritožbo v celoti uspela, zato ji je tožeča stranka dolžna povrniti njene stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče ji je ob vrednosti spornega predmeta 3.321,76 EUR priznalo 250 točk za pritožbo (tar. št. 21 Odvetniške tarife, v nadaljevanju: OT) in materialne izdatke v višini 5 odvetniških točk (11. člen OT), kar ob upoštevanju višine vrednosti odvetniške točke 0,4590 EUR (13. člen OT) ter 22% DDV znaša 142,79 EUR. Pritožbeno sodišče tožeči stranki ni priznalo priglašenih stroškov za posvet s stranko (1. alineja prve točke tar. št. 39 OT), saj ne gre za samostojno opravilo, pač pa za opravilo, zajeto v sestavi pritožbe. Tožeča stranka je dolžna priznane stroške povrniti v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (299. člen Obligacijskega zakonika in 313. člen v zvezi s 458. členom ZPP).

13. O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik.

1 Vsebino tožbe določa prvi odstavek 180. člena ZPP, ki določa, da mora obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (105. člen ZPP). 2 Glej podoben primer VSL sklep II Cpg 846/2016.