Jedro

Za obrazložitev odločitve o pravdnih stroških zadošča, da sodišče na stroškovniku, na katerega se v obrazložitvi sodbe ali sklepa sklicuje, označi katere stroške in v kolikšni višini jih je priznalo.

Pritožbeno sodišče je upoštevalo novejšo sodno prakso, da pri končnem poročilu stranki ne gre za storitev, ki bi bila zajeta v sestavi odgovora na tožbo, pripravljalnih vlogah ali zastopanjih na naroku, zato ima plačilo podlago v tarifni številki 39 Odvetniške tarife kot samostojno opravilo.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne.

II. Pritožbi tožene stranke se ugodi tako, da se v II. točki izreka sodbe znesek 1.350,39 EUR nadomesti z zneskom 1.586,98 EUR, v III. točki izreka sodbe pa se znesek 597,24 EUR nadomesti z zneskom 598,24 EUR.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 373,32 EUR stroškov pritožbenega postopka, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek (I. točka izreka) ter ji naložilo, da povrne tožencu stroške postopka v višini 1.350,39 EUR (II. točka izreka) ter namesto toženca v proračun 597,24 EUR (III. točka izreka).

2. Skladno s 128. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se odločba o stroških v sodbi šteje za sklep, skladno s prvim odstavkom 166. člena ZPP pa se sme izrek o stroških, ki je vsebovan v sodbi, izpodbijati samo s pritožbo zoper sklep, če se hkrati ne izpodbija tudi izrek o glavni stvari. Pritožbeno sodišče zato šteje, da se pravdni stranki pritožujeta zoper sklep o stroških (II. in III. točka izreka), zato je odločilo s sklepom in v senatu, glede na to, da vrednost izpodbijanega stroškovnega dela presega 800 EUR (366. a člen ZPP).

3. Tožnica v laični pritožbi v bistvenem navaja, da dosojenih stroškov ne more preveriti ne po njihovi potrebnosti ne po višini, saj 16. točka sodbe sodišča prve stopnje tovrstne obrazložitve ne vsebuje. S tem je sodišče napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, napačno uporabilo materialno pravo, predvsem pa je storilo bistveno kršitev pravdnega postopka. Predlaga, da sodišče stroškovni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.

4. Toženec se pritožuje zoper stroškovni sklep v zavrnilnem delu in navaja, da bi mu sodišče moralo priznati nagrado v višini 300 točk za drugo pripravljalno vlogo, saj je z njo odgovarjal na dve tožničini pripravljalni vlogi, med drugim tudi v zvezi s pripombami na izvedensko mnenje. Priznati bi mu moralo tudi stroške zaradi končnega poročila stranki v višini 20 točk, saj gre za stroške, ki niso zajeti v drugih storitvah. Nadalje je treba popraviti znesek izvedenskih stroškov, ki znašajo 598,24 EUR in ne 597,24 EUR, kot je pomotoma navedlo sodišče. Predlaga spremembo v stroškovnem delu in priglaša pritožbene stroške za pritožbo in za odgovor na tožničino pritožbo.

5. Tožnica na toženčevo pritožbo ni odgovorila, toženec pa v odgovoru na tožničino pritožbo navedbe v njej prereka in predlaga njeno zavrnitev.

6. Tožničina pritožba ni utemeljena, toženčeva pritožba pa je utemeljena.

Pritožba tožeče stranke

7. V pravni teoriji in ustaljeni sodni praksi je zavzeto stališče, da za obrazložitev odločitve o pravdnih stroških zadošča, da sodišče na stroškovniku, na katerega se v obrazložitvi sodbe ali sklepa sklicuje, označi katere stroške in v kolikšni višini jih je priznalo.1 Po vpogledu v sodni spis gre ugotoviti, da se toženčev stroškovnik nahaja v prilogi B 8. Na stroškovniku je sodnica, ki je sodila na prvi stopnji, označila, kateri stroški so bili potrebni in kateri nepotrebni ter je razviden izračun potrebnih stroškov, ki ga je sodišče povzelo v izrek. Neutemeljene so zato tožničine pritožbene navedbe, da dejanskega stanja priznanih stroškov ni mogla preveriti ne po potrebnosti ne po dosojeni višini, saj je imela možnost vpogledati v sodni spis in preveriti, kateri stroški in v kakšni višini so bili priglašeni in priznani s strani sodišča. Pritožba tožene stranke

8. Sodišče tožencu neutemeljeno ni priznalo nagrade za sestavo druge pripravljalne vloge. Po vpogledu v sodni spis pritožbeno sodišče ugotavlja, da je toženec z njo odgovarjal na tožničini pripravljalni vlogi z dne 24. 4. 2019 in 15. 5. 2019 ter se je opredelil tudi do tožničinih navedb, s katerimi je grajala izvedensko mnenje. Vloga je bila nedvomno potrebna in je toženec upravičen do nagrade v višini 300 točk. Nagrade za končno poročilo stranki v višini 20 točk sodišče prve stopnje tožencu ni priznalo z obrazložitvijo, da ti stroški še niso nastali. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da glede potrebnosti stroškov končnega poročila stranki sodna praksa ni enotna. Tako je bilo zavzeto stališče, da če sta bila opravljena posvet in konferenca s stranko, ali ji je bilo dano poročilo v okviru določene zadeve, v kateri je odvetnik stranko zastopal, gre načeloma šteti, da to opravilo ni samostojna storitev in je všteto v drugih tarifnih številkah.2 Pritožbeno sodišče je upoštevalo novejšo sodno prakso,3 da pri končnem poročilu stranki ne gre za storitev, ki bi bila zajeta v sestavi odgovora na tožbo, pripravljalnih vlogah ali zastopanjih na naroku, zato ima plačilo podlago v tarifni številki 39 Odvetniške tarife kot samostojno opravilo. Tožencu gre tudi 20 točk nagrade za končno poročilo stranki. Potrebni toženčevi stroški v postopku na prvi stopnji znašajo, kot jih je opredelilo sodišče prve stopnje v stroškovniku, 1780 odvetniških točk, k temu pritožbeno sodišče dodaja 300 točk za drugo pripravljalno vlogo in 20 točk za končno poročilo stranki, kar znaša 2100 odvetniških točk, 2 % materialni stroški znašajo 20 točk, 1 % materialni stroški od preostanka točk pa 11 točk, skupaj 2131 točk, kar znaša 1.278,60 EUR, kilometrina znaša 22,20 EUR, skupaj 1.300,80 EUR. K temu je treba prišteti še 22 % DDV v višini 286,18 EUR, tako da končni toženčevi stroški na prvi stopnji znašajo 1.586,98 EUR. Tudi tretji toženčev pritožbeni ugovor je utemeljen, saj je sodišče prve stopnje za izvedenske stroške (313,26 EUR, 29,38 EUR in 255,60 EUR) pomotoma navedlo, da znašajo 597,24 EUR, pravilen seštevek pa je 598,24 EUR.

9. Ob povedanem je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (2. točka 365. člena ZPP), toženčevi pritožbi pa je v celoti ugodilo in odločitev sodišča prve stopnje v stroškovnem delu spremenilo tako, da je v II. točki izreka znesek 1.350,39 EUR nadomestilo z zneskom 1.586,98 EUR, v III. točki izreka pa znesek 597,24 EUR z zneskom 598,24 EUR (3. točka 365. člena ZPP). Ker je toženec s pritožbo v celoti uspel, mu gredo pritožbeni stroški, in sicer v višini nagrade 2 x po 250 točk za pritožbo in odgovor na pritožbo, kar znaša 300 EUR, 2 % materialni stroški znašajo 6 EUR, 22 % davek na oboje pa 67,32 EUR, skupaj 373,32 EUR (154. člen v povezavi s 165. členom ZPP).

1 VSL: sklep II Cp 2305/2018, sodba Cp 2997/2015, sklep IV Cp 4825/2010, sodba in sklep I Cpg 1209/2011 ter J. Vlaj, Pravosodni bilten 2/2008, stran 9. 2 VSL sodba II Cp 3234/2013. 3 VSL sklep II Cp 2599/2016.