Jedro

Tožencu je že sodišče prve stopnje pojasnilo, da je izpodbijano sodbo izdalo oziroma da je odločilo o predmetnem sporu brez razpisa naroka na podlagi 488. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je ugotovilo, da med pravdnima strankama ni sporno dejansko stanje, da ni drugih ovir za izdajo odločbe in da nobena izmed pravdnih strank naroka ni zahtevala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom (I.) dovolilo spremembo tožbe z dne 29.11.2023, (II.) ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 5.637,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.8.2023 dalje do plačila in (III.) odločilo, da je tožena stranka (toženec) dolžna v roku 15 dni od vročitve sodbe tožeči stranki (tožnici) povrniti 538,99 EUR pravdnih stroškov in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2.Zoper predmetno sodbo (ne pa tudi sklep o spremembi tožbe) je toženec vložil pravočasno (laično) pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, naj se napačna sodba razveljavi. V pritožbi navaja, da se s sodbo ne strinja in da jo izpodbija v celoti. Ne strinja se z navedbo, da je karkoli od navedb tožnice priznal. Vložil je ugovor, v katerem je prerekal tožničine navedbe, zato le-te ne morejo šteti za verodostojne. Sodišče prve stopnje je napačno zaključilo, da je zahtevek utemeljen že na podlagi izpisov kartic, brez da bi bili predloženi računi in dokazila o njihovi vročitvi. Obveznost nastane na podlagi računa in ne konto kartice. Vsak interni dokument ne more biti upošteven kot relevanten dokaz. Dejansko stanje je bilo napačno ugotovljeno. Storjenih je bilo več postopkovnih napak, saj toženca ni nihče zaslišal, medtem ko je bilo zaslišanje predlagano. Zato se ne strinja z navedbo, da nihče ni zahteval obravnave. Zaslišanja drugje ni mogoče izvesti. Zato tudi niso bili izvedeni vsi predlagani dokazi.

3.Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožencu je že sodišče prve stopnje pojasnilo, da je izpodbijano sodbo izdalo oziroma da je odločilo o predmetnem sporu brez razpisa naroka na podlagi 488. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je ugotovilo, da med pravdnima strankama ni sporno dejansko stanje, da ni drugih ovir za izdajo odločbe in da nobena izmed pravdnih strank naroka ni zahtevala. Toženec je v tej pravdi vložil ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je sicer zadoščal za obrazloženost ugovora v predhodnem izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine in za posledično nadaljevanje spora v pravdi, vendar na dopolnitev tožbe ni odgovoril. V ugovoru je terjatev po temelju in po višini prerekal iz razlogov, ki so po dopolniti tožbe postali pavšalni (navajal je smeri, da je sklep nezakonit; da ga je treba razveljaviti, ker verodostojne listine niso predložene; da naj upnik pojasni in dokaže svoje terjatve; da gre za enostranske listine; da tožencu ni jasen temelj listin in njihova vsebina; da se ne more opredeliti do temelja zahtevka in da njegove poslovne knjige ne izkazujejo takšnega vtoževanega dolga, ter predlagal lastno zaslišanje). Na dopolnitev tožbe, s katero je tožnica podrobno pojasnila temelj in višino terjatve ter za svoje navedbe predložila dokaze, toženec ni odgovoril. Sodišče prve stopnje je v tej konkretni situaciji pravilno zaključilo, da je upoštevaje drugi odstavek 214. člena ZPP (dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana) dejansko stanje (postalo) nesporno. Toženec je na konkretizirane tožničine navedbe odgovoril le s povsem pavšalnimi navedbami v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Njegovo zanikanje temelja in višine terjatve je postalo zanikanje dejstev brez navajanja razlogov, zato s strani tožnice zatrjevana dejstva štejejo za priznana.

6.Upoštevaje povedano je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje, da so bile tožničine trditve prerekane in da ne morejo šteti za priznane. Sodišče prve stopnje posledično ni izvajalo dokazov in jih ni bilo dolžno izvajati, saj priznanih dejstev ni treba dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP). Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejanskega stanja iz izpisa konto kartice, ampak je le nekoliko nespretno prepisalo tožničino trditveno podlago iz dopolnitve tožbe. V dopolnitvi tožbe se je tožnica med drugim sklicevala tudi na posamične račune in na njihovo zapadlost. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje ugotovilo tako, da je sledilo konkretiziranim trditvam tožnice, medtem ko toženec tudi v pritožbi ostaja na takšni ravni pavšalnosti, da celo iz pritožbe ni mogoče razbrati, katerim konkretno ugotovljenim dejstvom nasprotuje. Pritožbeni razlog, da je bilo dejansko stanje "napačno ugotovljeno", zato ni utemeljen.

7.Neutemeljen je tudi razlog, da so bile na prvi stopnji sojenja storjene postopkovne kršitve. Dokazi iz zgoraj navedenih pravilnih razlogov niso bili izvedeni. Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da je toženec res predlagal svoje zaslišanje, vendar ni mogoče šteti, da že dokazni predlog za zaslišanje pomeni zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo. Stranka mora namreč izvedbo naroka izrecno zahtevati. Stališče pritožnika, da že predlog za zaslišanje pomeni zahtevo za izvedbo naroka, je torej zmotno.

8.Ker drugih pritožbenih očitkov zoper sodbo toženec ni podal, je pritožbeno sodišče opravilo še preizkus izpodbijane sodbe glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pri čemer takšnih razlogov (ob ugotovljenem dejanskem stanju, ki je razvidno že iz izpodbijane sodbe in se na tem mestu ne ponavlja) ni našlo. Odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari in o povrnitvi pravdnih stroškov je pravilna, zato je pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo (353. člen ZPP).

9.Stroškov pritožbenega postopka toženec ni priglasil.

-------------------------------

1(1) Tako tudi Nina Betetto: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list Republike Slovenije: GV Založba, Ljubljana, 2005-2009, stran 722 in ustaljena sodna praksa (glej npr. odločbe VSC sodba I Cpg 76/2021 z dne 7. 7. 2021, VSC sodba Cp 450/2016 z dne 12. 1. 2017 in VSL I Cpg 193/2021 z dne 9.3.2022 ter številne druge).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 488, 214, 214/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.