Jedro

Kar se tiče samega obsega opravljenega dela, pritožbeno sodišče sicer poudarja, da je natančna opredelitev, koliko dela je bilo opravljenega in koliko ga je še ostalo do zaključka stečajnega postopka praktično nemogoča. Taka ocena lahko temelji le na objektivni ugotovitvi kaj vse je bilo v času, ko je bila stečajna upraviteljica pritožnica opravljeno in na dejstvih in predvidevanjih kaj vse bo do zaključka postopka še potrebno storiti.

Izrek

Pritožba mag. M. Š. se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. St 28/2002 z dne 10.6.2005 v zvezi s popravnim sklepom z dne 21.11.2005 odmerilo nagrado za delo stečajne upraviteljice mag. M. Š. za obdobje od 29.11.2002 do 19.4.2005 v višini 2.736.204,95 SIT.

Proti navedenima sklepoma je vložila pritožbo mag. M. Š., v kateri predlaga, da naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ji odmeri predlagano nagrado v višini 10.637.536,00 SIT. V pritožbi poudarja, da sodišče prve stopnje ni pravilno ocenilo osnove za izračun nagrade, zlasti se je postavilo na stališče, da je bilo do 15.4.2005, ko je prenehala opravljati funkcijo stečajne upraviteljice opravljena le polovica vsega dela. Sama ocenjuje, da je bilo v stečajnem postopku do tedaj opravljenega že več kot 80 % vsega dela. To je razvidno tudi iz poročila, ki ga je predala novemu stečajnemu upravitelju in ki ga prilaga pritožbi. Glede odprtih sodnih postopkov podarja, da na njihovo dokončanje ni imela vpliva. Sicer pa je stanje pri nepremičninah razčiščeno. Inšpekcijski pregledi, ki so bili izvedeni v tem obdobju pa tudi niso ugotovili nobenih nepravilnosti. Nepravilna je tudi ocena, da je za prodajo in glavno delitev ter zaključna dela potrebno še polovico dela v stečajnem postopku, saj je bila do sedaj glavnina vsega dela že opravljena. Tudi upniški odbor je bil zadovoljen z njenim delom in je smatral, da je glavnina dela opravljena. Sodišče se je pri določitvi nagrade nepravilno oprlo na načrt poteka stečajnega postopka, ki je bil v skladu z 2. odst. 80. čl. ZPPSL dostavljen sodišču. Ta načrt je bil pripravljen zgolj okvirno. Stečajni senat pa bi moral upoštevati tudi celotno verjetno stečajno maso, ne pa zgolj sredstva, ki so praktično že zagotovljena. Upošteval tudi ni, da se je v stečaju nadaljevala proizvodnja in da je bilo v tem času ustvarjenih 22,5 mio SIT bruto dobička, ki povečuje stečajno maso. Zlasti pri oceni velikosti stečajne mase, stečajni senat ni upošteval, da bo v stečajno maso prišel izkupiček iz dobljene tožbe za poslovni prostor na O., ki je ocenjen na 40 mio SIT. Po načelu previdnosti pa res to ni bilo posebej izpostavljeno v njenih poročilih. Nepravilna pa je tudi ocena stečajnega senata, da se tudi sredstva iz naslova ostanka stečajne mase G. d.d. ne upoštevajo kot sredstva, ki so na razpolago za delitev. Stečajni upravitelj G. ji je večkrat pojasnil, da ima na razpolago v ta namen več kot 500 mio SIT. Res je sicer, da iz načela previdnosti tega ni zapisovala v poročilih, je pa o tem ustno obveščala tako sodnico F. kot sodnico Š. M.. Nepravilna pa je tudi ocena tistega dela stečajne mase, ki bo zagotovo pridobljena z izterjavo, saj so bili postopki izterjave opravljeni, fakture niso bile nikoli zavrnjene, družbe, ki dolgujejo pa so v dobrem finančnem stanju. Pri tem bi sodišče moralo upoštevati vsaj verjetni del izterjave, čeprav sama tega v svojem predlogu za določitev nagrade ni upoštevala, ker se je ravnala po načelu previdnosti. Vse to torej pomeni, da je bil nepravilno izračunan oz. ocenjen znesek "sredstev za poplačilo upnikov". Tudi stališče senata, da je veliko število nalog prenesla na zunanje izvajalce, ne drži. Zaradi tega ravnanja se tudi stroški zunanjih izvajalcev niso povečevali, pač pa so bili ti stroški poravnani iz ostanka nadaljevanja proizvodnje. Prepričana je, da bo ob končnem obračunu stečaja določena nagrada v najvišjem znesku, ker bo dovolj sredstev za poplačilo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje kot bistvena izhodišča za odmero nagrade bivši stečajni upraviteljici (in čemur ta tudi izrecno oporeka) upoštevalo, da je bilo v času, ko je opravljala delo stečajne upraviteljice v stečajnem postopku opravljeno približno 50 % obsega dela in da znašajo predvidena sredstva za poplačilo upnikov 170.733.785,20 SIT. Ključne pritožbene trditve namreč so, da je bilo opravljeno približno 80 % obsega vsega za zaključek stečajnega postopka predvidenega dela in da bi moralo sodišče prve stopnje kot višino sredstev za poplačilo upnikov upoštevati znesek 529.000.000,00 SIT. Kar se tiče samega obsega opravljenega dela, pritožbeno sodišče sicer poudarja, da je natančna opredelitev, koliko dela je bilo opravljenega in koliko ga je še ostalo do zaključka stečajnega postopka praktično nemogoča. Taka ocena lahko temelji le na objektivni ugotovitvi kaj vse je bilo v času, ko je bila stečajna upraviteljica pritožnica opravljeno in na dejstvih in predvidevanjih kaj vse bo do zaključka postopka še potrebno storiti. Stečajni senat sodišča prve stopnje je tako ravnal, saj je v obrazložitvi svojega sklepa navedel obseg opravljenega dela bivše stečajne upraviteljice, navedel pa je tudi, kaj vse bo do zaključka stečajnega postopka potrebno še storiti. Teh ugotovitev stečajnega senata pa pritožnica niti ne izpodbija. Dejansko pritožba meri na to, da opravljeno delo niti ni sporno, le ovrednoteno je v premajhnem obsegu. Pritožbeno sodišče se s tem ne strinja. Upoštevajoč dejstvo, da je bilo ob zamenjavi stečajnega upravitelja odprtih še 54 pravdnih zadev (od skupnega števila 93), da je bilo potrebno razmejiti lastništvo nepremičnin z M. o. K., odprodati še vse nepremično premoženje ter v zvezi z njim tudi še urediti lastniška vprašanja in končno opraviti tudi še glavno delitev ter poplačati upnike, kar vse je v svojih razlogih navedlo sodišče prve stopnje in česar ne zanika niti pritožnica, tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da ocena sodišča prve stopnje o obsegu opravljenega dela ustreza. V zvezi s številom še nerešenih sodnih postopkov pa pritožbeno sodišče poudarja, da ti postopki predstavljajo objektivno dejstvo, ki ga seveda ni moč naprtiti pritožnici, kar tudi sicer sodišče prve stopnje ni storilo. Z še nerešenimi sodnimi postopki je zgolj opozorilo na to, kakšen obseg dela je še potrebno opraviti v nadaljevanju stečajnega postopka, saj se na še nerešene pravdne zadeve navezuje tudi obseg nadaljnjega dela. Zato so tudi pritožničine navedbe, v katerih sicer upravičeno opozarja, da na samo hitrost postopkov ni mogla vplivati, neupoštevne. Ker pa stečajni senat pri odmeri nagrade tudi ni izhajal iz tega, da bi bilo delo bivše stečajne upraviteljice kakorkoli nestrokovno, to pa tudi sicer v nobenem smislu ni bilo uporabljeno pri odmeri nagrade, tudi teh očitkov ni mogoče upoštevati. Nenazadnje pa velja opozoriti, da je bila po mnenju novega stečajnega upravitelja do njegovega prevzema opravljena šele 1/3 obsega dela (l.št.1322 spisa), kar ne potrjuje zgolj težavnost takega ocenjevanja, pač pa v določeni meri tudi neutemeljenost tozadevnih pritožbenih očitkov.

Pritožba pa tudi nima prav, ko meni, da bi moralo sodišče nagrado odmeriti glede na znesek 529.000.000,00 SIT predvidenih sredstev za poplačilo upnikov. Izhodišče, ki ga je v zvezi s tem zavzel stečajni senat sodišča prve stopnje, da se nagrada odmeri od tiste denarne mase, katere verjetnost pridobitve v tečajno maso izhaja iz razpoložljivih podatkov iz spisa, je povsem razumljiva in seveda tudi logična. Taka odločitev ima tudi zakonito podlago v 81. čl. ZPPSL. Po tem določilu je stečajni upravitelj dolžan dajati pisna poročila o poteku stečajnega postopka in o stanju stečajne mase. Povsem logično in nenazadnje tudi edino sprejemljivo je torej, da se je stečajni senat pri opredelitvi višine sredstev oprl prav na te podatke. Zato so sklicevanja pritožnice na neformalna obvestila, ki jih je ta dala stečajni upraviteljici o morebitnih sredstvih iz stečajne mase G. d.d. v stečaju, v višini kar 300.000.000,00 SIT neupoštevna. Ker pa je stečajni senat prav na podlagi zadnjega poročila stečajne upraviteljice (list. št. 1175 do 1178) upošteval katere nepremičnine in v kakšni višini je moč upoštevati v "sredstvih za poplačilo upnikov", pritožba neutemeljeno uveljavlja, da v stečajni masi niso upoštevani tudi poslovni prostori na O.. V poročilu se namreč glede nepremičnin navaja, da niso dokončno razčiščene in da se tudi pri tistih, ki niso v tožbi zapleta do te mere, da se ne more z gotovostjo trditi, ali so zemljišča in nepremičnine last stečajnega dolžnika ali ne. Kot najbolj nesporni se navajata le nepremičnini: zemljišče S. in zemljišče v P., ocenjeno vrednost teh pa je stečajni senat pri svoji odločitvi v celoti upošteval. Pri odmeri nagrade pa je stečajni senat vezan tudi na predlog za odmero nagrade. Bivša stečajna upraviteljica je v svojem predlogu pri oceni tistega dela sredstev, ki bodo zagotovo pridobljena v stečajno maso predlagala le upoštevanje zneskov 76 MIO SIT iz naslova potrjene prisilne poravnave "M." in 16 MIO SIT iz naslova potrjene prisilne poravnave "T." (l.št.1233 c). Zato v pritožbi ne more biti uspešna kolikor izpostavlja, da bi ji iz tega naslova šlo kaj več (88,2 MIO SIT - M.) ali še kaj dodatno. Uveljavljeni znesek (celo v presežku) iz poravnave "T." je stečajni senat upošteval, pričakovana sredstva iz poravnave "M." pa je tudi po mnenju pritožbenega senata pravilno ovrednotil le v višini 58.955.830,00 SIT. To pa zato, ker je ta terjatev spadala v D razred s poplačilom le v 60 % vrednosti, kar je bilo nenazadnje v takem obsegu tudi realizirano (l.št. 1407). Dejstvo, da se je v stečajnem postopku nadaljevala proizvodnja in da je bil iz tega naslova ustvarjen dobiček, pa je bilo nedvomno upoštevano, saj je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da je stečajni senat na podlagi 2.odst.3.čl. odredbe nagrado povišal za 5%, sam ustvarjen dobiček pa se je nedvomno izrazil tudi v stečajni masi (ali v sredstvih, ki so bila že razdeljena ali pa v sredstvih, ki so na TTR). Svojo odločitev, da se bivši stečajni upraviteljici glede na določila 6.čl. Odredbe zniža nagrada za 15 % je sodišče utemeljilo s konkretnimi dejstvi, tako, da je natančno navedlo, katera dela vse je prenesla na druge osebe. Teh zaključkov pa s pavšalnimi navedbami (ob neprerekanju ugotovljenih dejstev), zgolj s trditvijo, da so nepravilno upoštevane ni mogoče uspešno izpodbiti. Ker glede na obrazloženo pritožbeno sodišče ugotavlja, da je stečajni senat sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu nagrado bivši stečajni upraviteljici odmeril povsem v skladu z Odredbo o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo.