Jedro

Presoja razumnosti zahteve oziroma pričakovanja v zadevi, v zvezi s katero se vlaga prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, mora temeljiti na konkretnih dejstvih posameznega primera, iz obrazložitve pa mora biti to razvidno. Pomanjkljiva obrazložitev namreč tudi državnemu pravobranilstvu onemogoča izvajanje pooblastil, ki jih ima kot zastopnik javnega interesa.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 466/2011 z dne 17. 10. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da se ugodi prošnji A.A. (prizadeta stranka v tem upravnem sporu) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (1. točka izreka), da se mu dodeli redna brezplačna pravna pomoč za zastopanje na prvi stopnji v zadevi Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. II K 14119/2010 (2. točka izreka), in da se za izvajanje pravne pomoči določi B.B., odvetnika v Krškem (3. točka izreka).

V obrazložitvi odločbe med drugim navaja, da je skladno s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči upoštevala tudi okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero je prizadeta stranka vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in pri tem ugotovila, da zadeva ni očitno nerazumna in da je pomembna za osebni in socialno ekonomski položaj prizadete stranke, saj gre za zastopanje na prvi stopnji v zadevi Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. II K 14119/2010. Tožeča stranka se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je tožena stranka izpodbijano odločitev obrazložila le pavšalno, saj ni navedla dejstev in dokazov, ki bi kazali na to, da je vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP dejansko izpolnjen. Po njenem mnenju navedeni člen zahteva, da se organ za brezplačno pravno pomoč v postopku dodeljevanja brezplačne pravne pomoči dotakne temeljne zadeve oziroma življenjskega primera in ga oceni z vidika pogojev, določenih v tem členu. Meni, da izpolnjevanja tega pogoja ni mogoče utemeljiti zgolj z navajanjem ugotovitev, da zadeva ni očitno nerazumna in da je za prosilca življenjskega pomena, če taki ugotovitvi ne izhajata iz ugotovljenih dejstev. Navaja, da tožena stranka splošnih ugotovitev ni presojala v odnosu do zadeve, za katero je bila brezplačna pravna pomoč zaprošena, in se tudi ni ukvarjala z razjasnjevanjem okoliščin, ki bi bile relevantne za obravnavani primer. Šlo naj bi za pomanjkljivost, ki onemogoča preizkus izpodbijane odločbe. Po mnenju tožeče stranke bi morala tožena stranka pri presoji objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči prizadeti stranki izhajati predvsem iz narave kazenskega postopka (tudi kazensko preiskovalnega), vloge obdolženca in njegove pravice, da se brani pred obtožbami ter presoditi, ali je glede na okoliščine primera pošten postopek lahko zagotovljen le, če bo obdolženec imel strokovno obrambo z zagovornikom, česar pa toženka ni storila. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Prizadeta stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Poleg finančnega pogoja iz 13. člena ZBPP se kot pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v prvem odstavku 24. člena ZBPP upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim tudi ta, ali zadeva ni očitno nerazumna oziroma ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (prva alineja prvega odstavka 24. člena). Zakon šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka možnost brezplačne pravne pomoči zlorablja, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena).

V zadevi ni sporno, da prizadeta stranka izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj tožeča stranka temu ne oporeka. Sporno pa je, ali obrazložitev izpodbijane odločbe vsebuje razloge o odločilnih dejstvih glede pogoja iz 24. člena ZBPP.

Iz obrazložitev izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka ugotovila, da zadeva, v zvezi s katero je prizadeta stranka vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ni očitno nerazumna in da je pomembna za njen osebni in socialno-ekonomski položaj. Pri tem je navedla le še opravilno številko zadeve in da se vodi pred Okrožnim sodiščem v Krškem.

Tudi po presoji sodišča izpolnjevanja pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP ni mogoče utemeljiti zgolj s splošnim povzemanjem zakonske določbe in z navedbo sodišča in opravilne številke zadeve, na katero se brezplačna pravna pomoč nanaša. Presoja razumnosti zahteve oziroma pričakovanja v zadevi, v zvezi s katero se vlaga prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, mora temeljiti na konkretnih dejstvih posameznega primera, iz obrazložitve pa mora biti to razvidno. Glede na opravilno številko zadeve je sicer mogoče sklepati, da gre za kazensko zadevo, možnost dodeljevanja brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku pa, kljub posebnostim kazenskega postopka, ne sme biti drugačna od možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči toženi stranki v drugih sodnih postopkih. Ne gre torej za presojo, ali je glede na okoliščine primera pošten postopek lahko zagotovljen le, če bo imel obdolženec strokovno obrambo z zagovornikom, kot to navaja tožeča stranka v tožbi, temveč za ugotavljanje okoliščin v zvezi z razumnostjo tožnikovih pričakovanj. Nenazadnje iz obrazložitve izpodbijane odločbe niti ni razvidno, kakšen naj bi bil položaj prizadete stranke v navedeni zadevi Okrožnega sodišča v Krškem. Taka pomanjkljiva obrazložitev torej tudi državnemu pravobranilstvu onemogoča izvajanje pooblastil, ki jih ima kot zastopnik javnega interesa.

Ker izpodbijana odločba presoje razumnosti zahteve oziroma pričakovanja nima, nima razlogov, ki so potrebni za preizkus ugotovitve o izpolnjevanju pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, s čimer je bila storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Ker je sodišče ugotovilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena), v katerem bo moral organ ponovno ugotavljati, ali je v obravnavani zadevi izpolnjen pogoj iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, pri tem pa se bo moral opreti na okoliščine, ki izhajajo iz obravnavanega primera. Navedeno pomeni, da bo moral organ oceniti razumnost zahteve oziroma pričakovanja prizadete stranke glede na okoliščine in dejstva v zadevi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Krškem pod opr. št. II K 14119/2010.