Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če dolžnik ne ponudi trditev in ne predloži dokazov za trditve, ki vplivajo na določitev dolžine preizkusnega obdobja, mu sodišče lahko odmeri najdaljše preizkusno obdobje. Trditve in dokaze zanje, ki so v skladu z določbo 400. člena ZFPPIPP podlaga za določitev preizkusnega obdobja, mora sodišču pravi čas predložiti dolžnik.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se začne postopek odpusta obveznosti proti stečajnemu dolžniku (1. točka izreka) ter da se določi preizkusno obdobje petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. Zadnji dan preizkusnega obdobja poteče dne 6. 5. 2019 (2. točka izreka).
2. Zoper 2. točko izreka navedenega sklepa je vložil dolžnik vlogo, ki jo je naslovil pritožba na sklep o začetku odpusta obveznosti z dne 6. 5. 2014 in dopolnitev predloga za odpust obveznosti. Iz laične pritožbe je mogoče smiselno razbrati, da se pritožuje zaradi kršitev določb pravdnega postopka ter posledično nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po določbi četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP sodišče s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti določi preizkusno obdobje ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za insolventnost. 5. Prvostopno sodišče je dolžnika pozvalo, naj navede konkretne trditve in predloži dokaze v zvezi z okoliščinami, ki so pomembne za določitev preizkusnega obdobja. Na izrecno prošnjo dolžnika je sodišče rok za dopolnitev predloga v zvezi s trditvami in dokazi, povezanimi s preizkusnim obdobjem, dvakrat podaljšalo, dolžnik pa kljub temu ni ravnal v skladu z navodili sodišča. Zaradi tega je sodišče prve stopnje v skladu s procesnimi pravili odločilo o predlogu brez dolžnikovih dopolnjenih trditev ter pravilno določilo najdaljše preizkusno obdobje. Dolžnik v pritožbi navaja nova dejstva glede obstoja okoliščin iz četrtega dostavka 400. člena ZFPPIPP, za katera v pritožbi ni konkretizirano navedel, zakaj jih ni mogel zatrjevati pravočasno, zato jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. Prav tako sam navede, da še vedno nima listinskih dokazov, katere bi moral predložiti sodišču prve stopnje v zvezi s svojimi trditvami o razlogih za insolventnost. 6. Če dolžnik ne ponudi trditev in ne predloži dokazov za trditve, ki vplivajo na določitev dolžine preizkusnega obdobja, mu sodišče lahko odmeri najdaljše preizkusno obdobje. Trditve in dokaze zanje, ki so v skladu z določbo 400. člena ZFPPIPP podlaga za določitev preizkusnega obdobja, mora sodišču pravi čas predložiti dolžnik. Ker tega ni storil v danem roku, mu je sodišče prve stopnje pravilno določilo najdaljši zakonski rok preizkusnega obdobja.
7. Ker pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo 2. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).