Jedro

Ker je višina dolgovane taksne obveznosti manjša od višine čistega dobička in znatno manjša od višine bilančnega dobička tožeče stranke, je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka sodno takso sposobna plačati, ne da bi bilo ogroženo opravljanje njene dejavnosti, pravilen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek zavrne (1. točka izreka). Podrejenemu predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse za redni postopek do izdaje odločbe je ugodilo (2. točka izreka). Podrejeni predlog tožeče stranke za obročno plačilo sodnih taks za redni postopek pa je zavrnilo (3. točka izreka).

2. Zoper 1. točko izreka navedenega sklepa je pritožbo vložila tožeča stranka, ki pritožbenemu sodišču predlaga naj izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Določbe Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu sodnih taks se smiselno uporabljajo tudi za pravne osebe glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (3. odstavek 11. člena ZST-1). Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (4. odstavek 11. člena ZST-1).

5. Tudi po oceni pritožbenega sodišča finančno in premoženjsko stanje tožeče stranke kaže, da tožeča stranka sredstva za plačilo sodne takse lahko zagotovi brez ogrožanja svoje dejavnosti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz bilance stanja tožeče stranke za leto 2011 dostopne na spletni strani AJPES izhaja, da je imela tožeča stranka v tem letu za 16.760,00 EUR čistega dobička in za 60.354,00 EUR prenesenega dobička. Iz izkaza poslovnega izida za leto 2011 izhaja, da je imela tožeča stranka 77.114,00 EUR bilančnega dobička. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ima tožeča stranka blokirana transakcijska računa, kar pomeni, da je trenutno nelikvidna, zato je ugodilo predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse.

6. Pritožnica priznava da pri poslovanju izkazuje čisti dobiček. Ker je višina dolgovane taksne obveznosti (10.425,00 EUR, oziroma glede na umik tožbe le še 3.475,00 EUR) manjša od višine čistega dobička in znatno manjša od višine bilančnega dobička tožeče stranke, je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka sodno takso sposobna plačati, ne da bi bilo ogroženo opravljanje njene dejavnosti, pravilen. Iz bilančnih podatkov nadalje izhaja, da so kratkoročne obveznosti tožeče stranke (1.810.525 EUR) nižje od njenih kratkoročnih sredstev (1.848.909 EUR) in njena dolgoročna sredstva (2.291.869 EUR) presegajo njene dolgoročne obveznosti (88.544 EUR). Pritožnica glede na povedano z navedbami, da sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni upoštevalo visoke vrednosti spora in posledično visoke vrednosti taksne obveznosti, plačilo katere bo še poslabšalo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje tožeče stranke, ne more uspeti.

7. Ker v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene od bistvenih kršitev postopka na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep v 1. točki izreka potrdilo.

8. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih pritožnica ni priglasila.