Jedro

Ne glede na uvrstitev konoplje v skupino II, sta obdolženca namreč še vedno storila kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, kot jima je bilo to očitano in kot sta to tudi sama priznala, poučena o tem, da je njuno priznanje nepreklicno. Okoliščina, na katero v pritožbah opozarjata oba zagovornika, pomeni le, da je konoplja poslej razvrščena v seznam (nekoliko) lažjih drog, kar pa še vedno ne spremeni dejstva, da obdolženca za proizvodnjo konoplje nista imela zakonske podlage.

Izrek

I. Ob reševanju pritožb zagovornikov obdolženega D.K. in obdolžene B.K. se sodba sodišča prve stopnje v odločbah o kazenskih sankcijah spremeni tako, da se obdolžencema, ob nespremenjeni preizkusni dobi, v pogojnih obsodbah določeni kazni šest mesecev zapora znižata na 4 (štiri) mesece zapora.

Pritožbi zagovornika obdolženega D.K. in zagovornika obdolžene B.K. se zavrneta kot neutemeljeni in v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbenega postopka obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega D.K. in obdolženo B.K. spoznalo za kriva, da sta v sostorilstvu storila kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1C) v zvezi z 20. členom KZ-1C. Izrečeni sta jima bili pogojni obsodbi v katerih je bila obdolžencema določena kazen vsakemu šest mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Zasežena konoplja je bila v skladu s petim odstavkom 186. člena KZ-1C odvzeta, odločeno pa je bilo tudi o stroških kazenskega postopka.

2. Zoper takšno sodbo sta se pritožila zagovornika obeh obdolžencev. Zagovornik obdolženega D.K. se je pritožil zaradi kršitve kazenskega zakona, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zagovornik obdolžene B.K. pa se je pritožil, ne da bi navedel, katere pritožbene razloge očita prvostopnemu sodišču, iz vsebine njegovih pritožbenih navedb pa je razbrati, da se pritožuje zaradi kršitve kazenskega zakona ter odločbe o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijano sodbo razveljavi ter obdolženki izreče oprostilno sodbo.

3. Ker je zagovornik obdolženega D.K. v svoji sicer skopi pritožbi navedel, da predlaga, da se ga povabi na sejo pritožbenega senata, je pritožbeno sodišče, v skladu z zakonskimi določili, o seji pritožbenega senata obvestilo vse procesne udeležence. Seje sta se udeležila zagovornik obdolženega D.K., odvetnik V.O. ter višja državna tožilka, obdolženca in zagovornik obdolžene B.K. pa kljub izkazanemu obvestilu na sejo niso pristopili, zato je pritožbeno sodišče, glede na to, da so bili o seji pravilno obveščeni, sejo opravilo v njihovi nenavzočnosti.

4. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji pa je pokazal sledeče:

5. Obdolžencema se je očitalo, da sta v sostorilstvu storila kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1C v zvezi z 20. členom KZ-1C. Oba obdolženca sta v navzočnosti svojih zagovornikov storitev očitanega jima kaznivega dejanja v celoti priznala. Res je, kot to v pritožbah izpostavljata zagovornika, da je v izreku izpodbijane sodbe napačno navedeno, da je konoplja po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog razvrščena v skupino I pod točko 75 kot prepovedana droga. Z Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog z dne 23. 3. 2017 (Uradni list RS št. 14/2017) je bila namreč konoplja v seznamu skupine I črtana ter premeščena v seznam skupine II pod zaporedno št. 112, in sicer konoplja, ekstrakti, rastlina in smola. Vendar navedeni premik konoplje v seznamu iz skupine I v skupino II za obravnavano zadevo ni odločilnega pomena, saj uvrstitev konoplje v skupino pod II uredbe ne pomeni, da obdolžencema očitano kaznivo dejanje ni več kaznivo. Ne glede na uvrstitev konoplje v skupino II, sta obdolženca namreč še vedno storila kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, kot jima je bilo to očitano in kot sta to tudi sama priznala, poučena o tem, da je njuno priznanje nepreklicno. Okoliščina, na katero v pritožbah opozarjata oba zagovornika, pomeni le, da je konoplja poslej razvrščena v seznam (nekoliko) lažjih drog, kar pa še vedno ne spremeni dejstva, da obdolženca za proizvodnjo konoplje nista imela zakonske podlage. Zaradi spremembe pri že navedeni razvrstitvi konoplje je njuno dejanje postalo le nekoliko lažje, kar pa je pritožbeno sodišče upoštevalo pri odmeri kazni obema obdolžencema, saj jima je v posledici navedene spremembe Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog znižalo v pogojni obsodbi določeni zaporni kazni. Nikakor pa navedena kršitev, kot to v pritožbah izpostavljata oba zagovornika, ne predstavlja kršitve kazenskega zakona, ki bi lahko vplivala na izrek prvostopne sodbe v takšni meri, da bi to lahko dovedlo do izreka oprostilne sodbe.

6. Neutemeljena pa je pritožba zagovornika obdolžene B.K. tudi v delu, ko se z navedbami, da bi sodišče glede na okoliščine obravnavane zadeve, predvsem tudi na dejstvo, da je obdolženka starejša oseba, z obsežno medicinsko dokumentacijo, lahko uporabilo določbe 4. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), saj je po oceni obrambe podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba.

7. Pritožbeno sodišče sicer ne soglaša z navedbami pod točko 10 izrerka izpodbijane sodbe, kjer je prvostopno sodišče navedlo, da v primeru priznanja krivde obdolženca ni mogoče oprostiti očitkov iz obtožbe. Izrek oprostilne sodbe je namreč tudi v takih primerih mogoč, v kolikor bi sodišče presodilo, da je dejanje, katerega storitev je priznal obdolženec, takšne narave, da je podano nesorazmerje med majhnim pomenom kaznivega dejanja in posledicami, ki bi jih povzročila obsodba. Vendar v obravnavani zadevi takšno nesorazmerje ni podano. Ni namreč mogoče govoriti o nesorazmernosti, oziroma majhnem pomenu obravnavanega kaznivega dejanja, saj sta obdolženca proizvajala prepovedano drogo konopljo v sorazmerno veliki količini. Posadila in gojila sta namreč kar 25 sadik rastline konoplje, visokih cca 1,80 m. Navedena količina pa vsekakor ni zanemarljiva oziroma toliko majhna, kot si to prizadeva prikazati obramba. Prvostopno sodišče je zato ravnalo prav, ko je obdolžencema, upoštevaje številne zdravstvene tegobe, ki ju pestijo, z uporabo omilitvenih določil izreklo pogojni obsodbi.

8. Preizkus odločb o kazenskih sankcijah je tako pokazal, da je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je obdolžencema z uporabo omilitvenih določil izreklo pogojni obsodbi, je pa pritožbeno sodišče glede na že navedeno spremembo Uredbe o razvrstitvi konoplje v seznam skupine II, obdolžencema, znotraj na prvi stopnji izrečenih pogojnih obsodb, določilo nižji zaporni kazni, saj je ob isti zaporni kazni, določeni v kazenskem zakonu, vendarle ob premestitvi konoplje iz skupine I v skupino II šteti, da je obravnavano kaznivo dejanje v posledici navedenega nekoliko lažje. Zato je pritožbeno sodišče, kot že navedeno, obdolžencema v pogojni obsodbi določeni zaporni kazni ustrezno znižalo. Pritožbeno sodišče je prepričano, da tako na novo določeni zaporni kazni ustrezata teži obravnavanega kaznivega dejanja, stopnji krivde obeh obdolžencev ter okoliščinam, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, pri čemer je potrebno poudariti, da so bila omilitvena določila pri odmeri kazni upoštevana v obilni meri, predvsem glede na obsežno medicinsko dokumentacijo, ki sta jo predložila oba obdolženca. Ob tem pa vendarle gre dodati tudi, da je kljub zdravstvenim težavam, ki pestijo oba obdolženca, teža dejanja še vedno takšna, da nikakor ne dovoljuje izreka oprostilne sodbe.

9. Glede na navedeno, in ker pritožbi tudi v ostalem, glede odločilnih dejstev ne navajata ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča, pritožbeno sodišče pa pri uradnem preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni našlo drugih kršitev zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je o pritožbah odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

10. Ker je bila izpodbijana sodba deloma spremenjena v korist obdolžencev, ju je sodišče oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka.