Jedro

Prvostopno sodišče je nepravilno ugotovilo obstoj predpostavke sklepčnosti tožbe. Sklepčnost kot predpostavka dopustnosti zamudne sodbe namreč pomeni, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi, katerih resničnost se zaradi pasivnosti toženca predpostavlja, torej iz dejstev, ki jih tožeča stranka navede v tožbi, mora izhajati pravna posledica, ki jo zatrjuje v zahtevku. Navedena torej morajo biti vsa dejstva, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi, če je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. V tej povezavi mora tožeča stranka zadostiti trditvenemu bremenu ter navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke. To pa pomeni, da je dopustna sodba zaradi izostanka le tedaj, če so dejstva v tožbi takšna, da je mogoče brez nadaljnjih pojasnil oz. brez nadaljnjih navedb, in zgolj na podlagi predloga tožeče stranke, takšno sodbo tudi izdati. Tožeča stranka pa v tožbi dejstva, na katera opira svoj dajatveni zahtevek ni navedla tako razumljivo in konkretizirano, da bi bil že na podlagi njihove logične ocene mogoč preizkus, ali iz njih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, saj jih je mogoče razumeti le z vpogledom v tožbi priložene listinske dokaze.

Izrek

Pritožbi se u g o d i in se sodba sodišča prve stopje r a z v e l j a v i ter zadeva v r n e sodišču prve stopnje novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zaradi izostanka ugodilo tožbenemu zahtevku, da je toženec dolžan tožeči stranki plačati znesek 138.271,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 1. 12. 1997 dalje do plačila ter ji povrniti na znesek 41.307,00 SIT odmerjene pravdne stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 4. 2. 1999 dalje do plačila.

Zoper to sodbo je toženec vložil laično pritožbo, v kateri navaja, da na narok za glavno obravnavo ni prišel zaradi službe, ki jo je nastopil dne 25. 1. 1999. Prej je bil na zavodu za zaposlovanje, sedaj pa dela kot šofer pri M., čeprav niti ne ve, če firma sploh obstaja, saj do danes še ni prejel nobene plače. Živi v stanovanju, ki je last njegove bivše žene, in plačuje preživnino za tri otroke, v primeru neplačevanja pa je na cesti brez vsega.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri čemer pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz II. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77 in na pravilno uporabo materialnega prava (II. odst. 365. člena ZPP/77).V okviru preizkusa izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti z vidika absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zlasti z vidika določila 6. točke II. odstavka 354. člena ZPP/77, je pritožbeno sodišče ob obravnavi pritožbe ugotovilo, da je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo zaradi izostanka izdalo v nasprotju z določbo I. odst. 332. člena ZPP/77, ki v točkah od 1 - 6 taksativno našteva pogoje za izdajo zamudne sodbe, ki spada v skupino enostranskih sodb. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo obstoj petih predpostavk za izdajo zamudne sodbe, in sicer je ugotovilo, da je bil toženec pravilno vabljen na prvi narok za glavno obravnavo za dne 4. 2. 1999 s priporočeno pošiljko, ki jo je prejel dne 6. 1. 1999 in svoje odsotnosti na naroku z dne 4. 2. 1999 ni opravičil, da dotedaj z vlogo ni oporekal tožbenemu zahtevku, da je tožeča stranka na prvem naroku za glavno obravnavo predlagala izdajo sodbe zaradi izostanka, da dejstva, na katera je tožnica oprla tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila, ali z dejstvi, ki so splošno znana in da tudi ni bilo splošno znanih okoliščin, da toženec iz opravičenih vzrokov ni mogel priti na narok. Po oceni pritožbenega sodišča pa je nepravilno ugotovilo obstoj predpostavke sklepčnosti tožbe. Sklepčnost kot predpostavka dopustnosti zamudne sodbe namreč pomeni, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi, katerih resničnost se zaradi pasivnosti toženca predpostavlja, torej iz dejstev, ki jih tožeča stranka navede v tožbi, mora izhajati pravna posledica, ki jo zatrjuje v zahtevku.

Navedena torej morajo biti vsa dejstva, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi, če je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. V tej povezavi mora tožeča stranka zadostiti trditvenemu bremenu ter navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke (čl. 7/II, čl. 186/I, čl. 219 in čl. 299 ZPP/77). To pa pomeni, da je dopustno izdati sodbo zaradi izostanka le tedaj, če so dejstva v tožbi takšna, da je mogoče brez nadaljnjih pojasnil oz. brez nadaljnjih navedb, in zgolj na podlagi predloga tožeče stranke, takšno sodbo tudi izdati.

Iz tožbenih navedb v obravnavani zadevi izhaja le, da je tožeča stranka zaradi neizpoljevanja posojilne pogodbe, katero je tožena stranka sklenila s komitentom tožeče stranke na podlagi cesijske izjave poslala toženi stranki opomin pred tožbo zaradi plačila 138.271,00 SIT, in ker tožena stranka dolga ni poravnala, tožeča stranka zahteva od tožene stranke plačilo navedenega zneska z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1. 12. 1997 dalje do plačila. To je vse, kar je tožeča stranka relevantnega navedla v tožbi glede svojega dajatvenega zahtevka. Kot dokaze za to svojo trditev je tožbi predložila pogodbo o posojilu med B.C.d.d. in toženo stranko v znesku 634.200,00 SIT z dne 4. 4. 1996, potrdilo o prenesu vseh pravic iz te posojilne pogodbe od banke na tožečo stranko dne 21. 7. 1997 (zaradi neplačanega zapadlega posojila v znesku 121.303,00 SIT) izračun obresti (od neplačanega posojila za čas od dneva cesije pravic do dneva vložitve tožbe v znesku 133.771,20 SIT) ter opomin pred tožbo z dne 21. 11. 1997. Tožeča stranka tako po presoji pritožbenega sodišča v tožbi dejstva, na katera opira svoj zahtevek ni navedla tako razumljivo in konkretizirano, da bi bil že na podlagi njihove logične ocene mogoč preizkus, ali iz njih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, saj jih je mogoče razumeti le z vpogledom v tožbi priložene listinske dokaze. Sodišče pa izvedbe dokazov ne opravi zato, da bi v tožbi navedena dejstva sploh lahko razumelo, temveč samo zaradi ugotavljanja oz. dokazovanja resničnosti navedenih (odločilnih) dejstev. Tožečo stranko torej predložitev dokazov ne odvezuje dolžnosti v tožbi navajati vsa pravno pomembna dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost njenega zahtevka, in to na (tudi laiku) dovolj jasen in razumljiv način. Dne 1. 12. 1997 vložena tožba torej po oceni drugostopnega sodišča ne vsebuje vseh tistih dejstev, ki pravno individualizirajo tožbeni zahtevek in omogočajo, da se ta zahtevek natančno loči od vseh drugih, nenazadnje pa se vprašanje identitete tožbenega zahtevka, ki je sestavljena tako iz tožbenega predloga, kot tudi iz dejanske podlage, zastavlja tudi v zvezi z objektivnimi mejami pravnomočnosti, ko pri ugotavljanju, ali gre za res iudicata sodišče ugotavlja, ali se v novi pravdi uveljavlja identičen tožbeni zahtevek.

Prvo sodišče je tako izpodbijano kontumačno sodbo izdalo v nasprotju s 4. točko I. odst. 332. člena ZPP/77. Sodišče prve stopnje je s tem, da je sodbo izdalo bistveno kršilo določbe pravdnega postopka iz 6. točke II. odstavka 354. člena ZPP/77, kar pritožbeno sodišče upošteva po uradni dolžnosti (II. odst. 365. člena ZPP/77). Čeprav se zaradi navedene absolutne bistvene kršitve določb postopka pritožbenemu sodišču ni potrebno spuščati v vsebinsko obravnavanje pritožbe, pa sodišče tožencu zaradi laičnosti pritožbe pojasnjuje,da opravičevanje odsotnosti z naroka zaradi službene zadržanosti v pritožbenem postopku ne more biti uspešno, ker ne gre za takšen opravičljiv razlog, ki ga ne bi bilo mogoče odvrniti z ustreznim predhodnim opravičilom ali s pooblastitvijo pooblaščenca za udeležbo na naroku.

Pritožbeno sodišče je zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka na pritožbo in po uradni dolžnosti razveljavilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (I. odst. 369. člena ZPP/77). V ponovnem sojenju bo moralo prvo sodišče v okviru načela materialnega procesnega vodstva tožečo stranko pozvati k dopolnitvi tožbenega temelja in meritorno odločiti o zahtevku.