Jedro

Ker v postopkih v sporih majhne vrednosti izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja ni dovoljeno, je pritožba v gornjem delu neutemeljena. Pritožbeno sodišče opozarja, da glede izvedbe dokaznega postopka pritožba ne vsebuje prav nobenih navedb, ki bi vsebinsko ustrezale uveljavljanju absolutno bistvene postopkovne kršitve in bi pritožbenemu sodišču nalagale presojo procesne pravilnosti izvedbe dokaznega postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Odločitev sodišče prve stopnje in oris zadeve:**

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo plačilo zneska v višini 356,97 EUR zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti dalje ter povračilo pravdnih stroškov v višini 694,28 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje.

Upoštevajoč višino postavljenega zahtevka je sodišče prve stopnje postopek pravilno vodilo po pravilih od 442. člena do 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki veljajo za postopke v sporih majhne vrednosti.

2. Sodišče prve stopnje ugotovilo naslednje dejansko stanje: - Tožeča družba je v stanovanjskem bloku na naslovu ... 22, ..., zaradi izliva vode opravljala sanacijska dela, ki so bila krita iz zavarovalne police za zavarovanje odgovornosti, sklenjene pri A., d. d. Omenjena dela je med drugim opravljala tudi v stanovanju, ki ga ima toženec v najemu in je v lasti družbe B., d. o. o. Izvedbo sanacijskih del je pri tožeči družbi naročil upravnik stanovanjskega bloka družba C., d. o. o. Po izvedbe sanacijskih del je tožeča družba družbi C., d. o. o., izstavila račun št. 2019-00020. - Pravdni stranki sta sklenili pogodbo, s katero se je tožeča stranka po naročilu toženca zavezala opraviti dodatna dela v njegovem stanovanju, ki se jih je toženec zavezal plačati, in sicer za dobavo stikal, za demontažo starih stikal in montažo novih, za demontažo keramike z odvozom na deponijo, za polaganje keramike z lepilom ter brušenje stropov in barvanje v beli barvi. Stroški za izvedbo navedenih del niso bili kriti z zavarovalno polico in se jih je zavezal plačati toženec.

- Tožeča družba je izvedla vsa dogovorjena dela in zanje izstavila račun št. 2019-00019 z dne 26. 6. 2019 za znesek v višini 356,97 EUR.

3. Sodišče je na podlagi zgoraj ugotovljenih dejstev zaključilo, da je bila med tožečo družbo kot podjemnikom in tožencem kot naročnikom sklenjena podjemna pogodba v smislu določbe 619. člena Obligacijskega zakonika (OZ).1 Ker je tožeča stranka izpolnila svoje pogodbene obveznosti in izvršila dodatno naročena dela, je presodilo, da je toženec dolžan plačati vrednost izvršenih del v vtoževani višini s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

**Povzetek toženčevih pritožbenih navedb:**

4. V uvodu pritožbe je toženec opozoril na elektronski dopis D. D. (družba B., d. o. o.), iz katerega izhaja, da ni bil seznanjen s tem, da bi tožeča družba v toženčevem stanovanju opravljala dodatne storitve, s čimer je nasprotoval povzetku navedb iz 4. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, da je predstavnik lastnika toženčevega najetega stanovanja sporočil, da mora morebitna dodatna dela plačati toženec. Prav tako je ugovarjal povzetku navedbe tožeče družbe, da je toženec dodatna dela naročil, ker je želel kupiti omenjeno stanovanje, in opozarjal, da od sprejema ponudbe z dne 10. 4. 2019 ni izražal želje po nakupu. Skliceval se je na elektronski dopis E. E. z dne 6. 11. 2019, v katerem je napisala, da se dela, ki so bila izvedena in priznana s strani zavarovalnice, nanašajo zgolj na razmerje med naročnikom, izvajalcem in plačnikom, ter opozoril na nasprotje v njeni izpovedi, da je bilo tožencu glede posla povedano vse.

Toženec je v pritožbi nasprotoval povzetku in dokazni oceni izpovedi priče F. F. o sklenitvi dogovora ter izpostavljal dele njegove izpovedi, ki dokazno oceno sodišča po njegovem izpodbijejo. Smiselno enako je toženec v pritožbi navajal glede izpovedi in dokazne ocene priče E. E. o tem, da je izvajalec tožencu izročil papir, toženec pa se je takrat izjavil, da bo opravljena dele plačal. V zvezi s tem izpostavljal vsebino njenega elektronskega sporočila z dne 6. 11. 2019 in del izpovedi priče G. G. ter s tem izpodbijal ugotovljeno dejstvo glede gornjega dogodka. Nasprotoval je dokazni oceni pisnih izjav H. H., I. I. in J. J. o tem dogodku. Meni, da ugotovitev o sklenitvi posla nasprotuje delu izpovedi G. G. in F. F. Predložene fotografije po njegovem prav tako ne dokazujejo, da je bil toženec tisti, ki je naročil izvedena dela.

Glede očitkov sodišča, da je bil njegov ugovor glede kvadrature brušenih in prebeljenih stropov presplošen je opozoril na kvadraturo, kot je zapisana v sklenjeni najemni pogodbi ter na neskladnost izpovedi G. G. glede kvadrature stropov. Zato po njegovem ne drži, da glede kvadrature toženec ni zmogel svojega trditvenega in dokaznega bremena.

5. Pritožba ni utemeljena.

**Presoja pritožbenih navedb:**

6. Sodišče tožencu uvodoma pojasnjuje, da se sme sodbo, ki je bila izdana v postopku v sporu majhen vrednosti, izpodbijati samo zaradi absolutnih bistvenih kršitev postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), na kar je toženca opozorilo že sodišče prve stopnje v pravnem pouku.

7. Toženec v pretežnem delu svoje pritožbe uveljavlja nedovoljeni pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

V ta okviru sodijo vsa pritožbena izvajanja, ki se nanašajo na izpodbijanje dokazne ocene o dejstvih glede sklenitve podjemne pogodbe in njene vsebine. Gre za pritožbeno izpostavljanje različnih listin (npr. predloženi elektronski sporočili D. D. z dne 4. 11. 2019, elektronsko sporočilo priče E. E. z dne 6. 11. 2019, ponudba za odkup stanovanje z dne 10. 4. 2018 ter fotografije pod A2 in A3 o izvedenih delih demontaže in montaže keramike) ali delov izpovedi zaslišanih prič, s katerimi izpodbija dokazno oceno o ugotovitvi teh dejstev. Enako velja za izpodbijanje dokazne ocene predloženih pisnih izjav in delov izpovedi neposredno zaslišanih prič (E. E. in G. G.) glede dejstva, ali je tožeča družba tožencu izročila list papirja in da je toženec izjavil, da bo vsa opravljena dela plačal. Tudi izpostavljanje dela izpovedi F. F. je v pritožbi namenjeno izpodbijanju dokazne ocene o sklenitvi in vsebini sklenjene pogodbe.

Ker v postopkih v sporih majhne vrednosti izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja ni dovoljeno, je pritožba v gornjem delu neutemeljena. Pritožbeno sodišče opozarja, da glede izvedbe dokaznega postopka pritožba ne vsebuje prav nobenih navedb, ki bi vsebinsko ustrezale uveljavljanju absolutno bistvene postopkovne kršitve in bi pritožbenemu sodišču nalagale presojo procesne pravilnosti izvedbe dokaznega postopka. Golo izpodbijanje dokazne ocene z nasprotnim izpostavljanjem delov predloženih listin, izpovedi ali pisnih izjav za to ne zadostuje.

8. Toženec v pritožbi nasprotuje zaključku sodišča, da je njegov ugovor glede kvadrature brušenega in prebeljenega stropa preveč pavšalen in presplošen, pri čemer opozarja na vsebino predložene najemne pogodbe, da kvadratura najetega stanovanja znaša 42,40 m2 in ne 45 m2, kakor je navedeno v računu, na katerega se nanaša tožba. Sklicuje se še na izpoved priče G. G. glede kvadrature.

Pritožbeno sodišče opozarja, da je toženec spregledal, da sodišče toženčevega ugovora glede kvadrature stanovanja (in s tem višini postavljenega zahtevka) ni zavrnilo le zaradi presplošnosti njegovih trditev, pač pa tudi zato, ker toženec v zvezi s tem ni zmogel svojega procesnega dokaznega bremena, torej zato, ker svojih trditev o kvadraturi stanovanja, ki jo sam zatrjuje, ni dokazal. Tudi če je sodišče toženčevo procesno trditveno breme razlagalo prestrogo, je z dodatnim (rezervnim) razlogom navedlo, da za svoje postavljene trditve o kvadraturi stropa ni zmogel dokaznega bremena. Toženec omenjeni ugotovitvi nasprotuje povsem neobrazloženo, tudi sicer pa gre za nedovoljeno izpodbijanje dokaznega stanja. Postopkovnih kršitev v zvezi porazdelitvijo procesnega dokaznega bremena toženec obrazloženo ne uveljavlja.

9. Pritožbeno sodišče po opravljenem preizkusu izpodbijane sodbe ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo postopkovnih kršitev, ki jih uveljavlja pritožba in na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (prvi odstavek 351. člena ZPP).

**O stroških pritožbenega postopka:**

10. Ker toženec s pritožbo ni uspel, mora sam nositi stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa zavezuje, da mu bo za to plačal (619. člen OZ).