Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz zgoraj povzetih navedb prijaviteljice udeležbe ne izhaja, da bi tudi sama kot imetnica predhodne znamke v (upravnem) postopku pred UIL ugovarjala zoper registracijo izpodbijane znamke (101. člen Zakona o industrijski lastnini, ZIL-1). Že v ugovornem postopku pred UIL bi si lahko namreč prizadevala za preprečitev registracije sporne znamke, ne pa da se v tem upravnem sporu, in to šele v postopku z revizijo, sklicuje na neposredno škodo, ki naj bi jo imela z odpravo odločbe UIL in z morebitno registracijo sporne znamke v ponovljenem postopku. Ker je prijaviteljica udeležbe v postopku izdaje upravnega akta opustila uporabo svojih procesnih pravic, ne more imeti položaja prizadete stranke v predmetnem upravnem sporu. Za priznanje položaja prizadete stranke v smislu prvega odstavka 19. člena ZUS-1 se namreč zahteva aktivnost stranke v postopku izdaje upravnega akta.
Udeležba družbe A. kot prizadete stranke v obravnavanem sporu se ne dopusti.
1. Družba A je z vlogo z dne 24. 8. 2011 prijavila udeležbo kot prizadeta stranka v upravnem sporu I U 1864/2010, v katerem je tožeča stranka 4. 7. 2011 vložila revizijo zoper sodbo Upravnega sodišča, ki je zavrnilo njeno tožbo na odpravo odločbe Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju UIL) z dne 12. 11. 2010 in dovolitev registracije znamke X, objavljene dne 14. 4. 2009, podrejeno na odpravo navedene odločbe UIL in vrnitev zadeve v nov postopek pred UIL.
2. V vlogi z dne 24. 8. 2011 prijaviteljica udeležbe zatrjuje, da je nosilka mednarodne znamke IR 665128 „X“, ki je predhodna znamka izpodbijane slovenske znamke. Ker je bila prijava izpodbijane znamke v ugovornem postopku z odločbo UIL zavrnjena, družba A zoper izpodbijano znamko ni vložila tožbe na njen izbris na podlagi predhodne znamke. Prijaviteljica udeležbe zatrjuje, da bi ji z odpravo navedene odločbe nastala neposredna škoda, saj bi se izpodbijana znamka v ponovljenem postopku pred UIL morebiti lahko registrirala. Poleg tega bi spremenjena odločitev bila sprejeta enotno tudi zanjo. Družba A zato predlaga, da se ji v obravnavanem sporu na podlagi 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) prizna položaj prizdete stranke. Predlaga še, naj ji Vrhovno sodišče posreduje kopijo odločbe UIL, odločbe sodišča in vložene revizije.
3. Iz zgoraj povzetih navedb prijaviteljice udeležbe ne izhaja, da bi tudi sama kot imetnica predhodne znamke v (upravnem) postopku pred UIL ugovarjala zoper registracijo izpodbijane znamke (101. člen Zakona o industrijski lastnini, ZIL-1). Že v ugovornem postopku pred UIL bi si lahko namreč prizadevala za preprečitev registracije sporne znamke, ne pa da se v tem upravnem sporu, in to šele v postopku z revizijo, sklicuje na neposredno škodo, ki naj bi jo imela z odpravo odločbe UIL in z morebitno registracijo sporne znamke v ponovljenem postopku. Ker je prijaviteljica udeležbe v postopku izdaje upravnega akta opustila uporabo svojih procesnih pravic, ne more imeti položaja prizadete stranke v predmetnem upravnem sporu. Za priznanje položaja prizadete stranke v smislu prvega odstavka 19. člena ZUS-1 se namreč zahteva aktivnost stranke v postopku izdaje upravnega akta.