Jedro

Kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 je med drugim podana, če sodba nima razlogov oziroma so razlogi nerazumljivi. Odsotnost oziroma nerazumljivost razlogov se mora nanašati na razloge o odločilnih dejstvih, ne pa na razloge, ki se nanašajo na uporabo prava.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi ter se izpodbijana pravnomočna sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču v ponovno odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Ministrstvo za notranje zadeve, Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve je z uvodoma navedeno odločbo o prekršku pravno osebo G. d. o. o., ter odgovorno osebo pravne osebe M. K. spoznal za odgovorni prekrškov po prvem oziroma drugem odstavku v zvezi z 11. točko prvega odstavka 75. člena Zakona o zasebnem varovanju (v nadaljevanju ZZasV). Pravni osebi je izrekel enotno globo v višini 8.000,00 EUR, odgovorni osebi pa enotno globo v višini 800,00 EUR. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sodbo ZSV 509/2011-2418 z dne 17. 1. 2012 zahtevo za sodno varstvo pravne in odgovorne osebe zavrnilo kot neutemeljeno in storilkama prekrška naložil plačilo sodne takse.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka zaradi kršitve 8. točke prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). V zahtevi navaja, da sodba nima razlogov zakaj je sklicevanje zahteve za sodno varstvo na pošiljanje podatkov z navadno pošto neutemeljeno ter da je obrazložitev v delu, ki se nanaša na pravna vprašanja, nerazumljiva, ker ni jasen pomen navedbe, da inkriminirana količina izključuje navidezni realni stek. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilki prekrška, ki se je o njej po svojem zagovorniku izjavila ter poudarila, da obrazložitev izpodbijane sodbe ni le nerazumljiva, temveč tudi vsebinsko povsem prazna.

B.

4. Iz podatkov spisa izhaja, da sta storilki prekrška dne 10. 2. 2011 po svojem zagovorniku zoper izpodbijano odločbo o prekršku vložili zahtevo za sodno varstvo, v kateri sta trdili, da so bili podatki o varnostnici N. P. Ministrstvu za notranje zadeve posredovani nekaj dni po nastopu oziroma prenehanju njene zaposlitve z navadno pošto. S tem v zvezi sta predlagali zaslišanje odgovorne osebe ter prič tajnico N. U. in vodjo operative P. K. V zahtevi za sodno varstvo so bili podani tudi ugovori pravne narave, in sicer, da 68. člena ZZasV predpisuje dolžnost sporočiti podatek o spremembi evidence, ne pa tudi o zaposlitvi določenega varnostnika ter da se pravni in odgovorni osebi očitata dva prekrška (nesporočitev podatka o zaposlitvi in nesporočitev podatka o prenehanju delovnega razmerja), ki sta v medsebojnem razmerju navideznega realnega steka. Poudarili sta, da če je prekršek nesporočitev podatka o zaposlitvi, je nesporočitev podatka o prenehanju delovnega razmerja iste osebe nekaznivo naknadno ravnanje. In obratno; primeru, da je prekršek nesporočitev podatkov o prenehanju delovnega razmerja, je nesporočitev podatkov o zaposlitvi nekaznivo predhodno ravnanje.

5. Sodišče je v razlogih izpodbijane sodbe v zvezi z zatrjevano kršitvijo materialnega prava (ali je med obema prekrškoma podano razmerje navideznega realnega steka) navedlo zgolj, da „inkriminirana količina izključuje tako imenovani navidezni realni stek“. Pritrditi je potrebno trditvi zahteve za varstvo zakonitosti, da razlogi sodišča v tem delu po vsebini ne predstavljajo odgovora na navedbe v zahtevi za sodno varstvo, ne pa tudi, da takšni razlogi sodišča predstavljajo kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Navedena kršitev je med drugim podana, če sodba nima razlogov oziroma so razlogi nerazumljivi. Odsotnost oziroma nerazumljivost razlogov pa se mora (podobno kot pri kršitvi 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP) nanašati na razloge o odločilnih dejstvih, ne pa na razloge, ki se nanašajo na uporabo prava. Če se vložnica zahteve z razlogi izpodbijane sodbe v tem delu ni strinjala oziroma je menila, da je med storilkama očitanima prekrškoma podano razmerje navideznega realnega steka, bi morala v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljati, da je v izpodbijani sodbi v zvezi z odločbo prekrškovnega organa podana kršitev materialnih določb zakona, ki določa prekršek glede vprašanja, ali je dejanje, zaradi katerega je začet postopek, prekršek (1. točka 156. člena ZP-1).

6. Pritrditi pa je potrebno zahtevi za varstvo zakonitosti, da izpodbijana pravnomočna sodba nima razlogov, zakaj je sklicevanje zahteve za sodno varstvo na pošiljanje podatkov z navadno pošto neutemeljeno. Sodišče je v razlogih sodbe navedlo zgolj, da sklicevanje na pošiljanje podatkov z navadno pošto ni utemeljeno, ne da bi pojasnilo, na kakšni podlagi je prišlo do takšnega dejanskega zaključka. V tem delu sodba nima razlogov o odločilnem dejstvu, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Sodišče bo moralo v ponovljenem postopku v obrazložitvi sodbe navesti razloge o odločilnih dejstvih, obenem pa ponovno presoditi v zahtevi za sodno varstvo zatrjevano kršitev materialnega prava in se do nje v razlogih sodbe pravilno opredeliti.

C.

7. Vrhovno sodišče je zaradi kršitve določb postopka o prekršku 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovne državne tožilke ugodilo, izpodbijani pravnomočno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču v novo odločanje.