Jedro

Pravdne stranke morajo v postopku na prvi stopnji navesti vsa dejstva in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujejo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo: "1. Ugotovi se, da obstoji terjatev tožeče stranke zoper toženo stranko v višini 553.630,10 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneskov: - 10.840,00 SIT za čas od 12.1.1995 do plačila, - 4.218,00 SIT za čas od 27.1.1995 do plačila, - 5.885,00 SIT za čas od 8.2.1995 do plačila, - 12.576,00 SIT za čas od 25.2.1995 do plačila, - 5.975,00 SIT za čas od 4.3.1995 do plačila, - 8.884,00 SIT za čas od 25.3.1995 do plačila, - 17.302,00 SIT za čas od 27.4.1995 do plačila, - 11.003,00 SIT za čas od 19.5.1995 do plačila, - 141.895,00 SIT za čas od 26.5.1995 do plačila, - 8.942,00 SIT za čas od 21.7.1995 do plačila, - 317.187,00 SIT za čas od 23.8.1995 do plačila in, - 8.923,10 SIT za čas od 29.11.1995 do plačila.

2. Ugotovi se, da ne obstaja terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 514.103,60 SIT.

3. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr. št. II Ig 383/96 z dne 26.3.1996 ostane v 1. in 3. točki izreka v celoti v veljavi.

Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki zakonite zamudne obresti od izvršilnih stroškov od zneska 11.072,00 SIT za čas od 26.3.1996 dalje do plačila in nadaljnje pravdne stroške v znesku 163.738,80 SIT vse v roku 8 dni pod izvršbo." Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP. V pritožbi navaja, da se v spisu Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II Pg 477/95 nahaja dokument št. 9/00 z dne 18.8.1994. Ta spis je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku vpogledalo, zato je neutemeljeno zaključilo, da tožena stranka te listine ni predložila. Neutemeljeno je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem priče D. K., ki bi pojasnil dogovor o kompenzacijah. Sodišče je ravnalo v nasprotju z določbo 220. člena ZPP. Ni sprejelo dokaznega sklepa, s katerim bi naložilo toženi stranki, da predloži dokumentacijo glede okoliščine, da je terjatev proti tožeči stranki, ki jo uveljavlja v pobot, prešla dejansko nanjo.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene od v pritožbi zatrjevanih kršitev. Dejansko stanje je popolno in pravilno ugotovilo glede na navedbe, ki sta jih pravdni stranki podali v postopku na prvi stopnji in izvedene dokaze. Pri tem je pravilno ugotovilo, da terjatev, ki jo tožena stranka uveljavlja v pobot, ne obstoji. Glede terjatve v višini 24.871,90 SIT je pravilno zaključilo, da ni izkazana, saj tožena stranka ni predložila dokumenta, na katerega se je sklicevala, čeprav je bila k temu izrecno pozvana. Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni navedla, da naj bi se ta dokument nahajal v spisu Okrožnega sodišča v Ljubljani II Pg 477/95, zato so pavšalne pritožbene navedbe v to smer neupoštevne. Prav tako je sodišče pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni upnica terjatve do tožeče stranke v višini 489.231,70 SIT, ker je dejansko upnik te terjatve J. B. O tem je podalo jasne in logične zaključke v obrazložitvi izpodbijane sodbe, s katerimi pritožbeno sodišče soglaša. Pri tem je povsem pravilno ocenilo, da samo iz izpovedi priče J. B. ne izhaja, da je prišlo dejansko do prenosa te terjatve na toženo stranko, saj je nastala šele potem, ko naj bi J. B. vse poslovanje že prenesel na toženo stranko. Tožena stranka glede tega dejstva v postopku na prvi stopnji ni predlagala drugih dokazov, zato neutemeljeno v pritožbi navaja, da sodišče ni sprejelo ustreznih dokaznih sklepov. Glede na dejstvo, da tožena stranka ni upnica terjatve, ki jo uveljavlja v pobot, ni pomembno kakšni so bili dogovori o kompenzacijah, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo izvedbo dokazov o tem dejstvu in so drugačne pritožbene trditve neutemeljene. Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je naložilo toženi stranki plačati tožeči stranki vtoževani znesek.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega in ker v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo (368. člen ZPP).