Jedro

Samo pooblastilo, čeprav odvetnika pooblašča za vložitev pritožbe, ne zadošča za ugotovitev, da je odvetnik v zadevi dejansko tudi opravljal kakšna pravdna dejanja. Ker v obravnavani zadevi odvetnik pritožbe ni podpisal, je pritožba, ki jo je vložil pritožnik sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, nedovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je tožnik dne 23. 4. 2010 sam vložil pritožbo.

2. Pritožba ni dovoljena.

3. Po določbi drugega odstavka 22. člena Zakon o upravnem sporu - ZUS-1 (Ur.l. RS, št. 105/06) lahko dejanja v postopku s pritožbo opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi, št. U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/08) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 73/07-UPB3 in 45/08) . Ta v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit. 4. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je pritožba nedovoljena, če jo vloži oseba, ki ni imela te pravice.

5. V obravnavani zadevi je pritožnik sicer vložil v spis pooblastilo odvetniku, vendar je iz pritožbe razvidno, da je pritožbo podpisal pritožnik sam in ne njegov odvetnik. Po presoji Vrhovnega sodišča samo pooblastilo, čeprav odvetnika sicer pooblašča za vložitev pritožbe, ne zadošča za ugotovitev, da je odvetnik v zadevi dejansko tudi opravljal kakšna dejanja. Ker v obravnavani zadevi odvetnik pritožbe ni podpisal, dejanje očitno ni (in ne more biti) opravljeno po njem, pritožnik pa ob vložitvi pritožbe tudi ni zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je taka pritožba nedovoljena.

6. Na podlagi določbe 336. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se v postopkih s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, zato Vrhovno sodišče pritožnika ni pozivalo k dopolnitvi pritožbe, v kateri bi lahko izkazal sposobnost za njeno vložitev, ampak je pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

7. O zadevi je odločal sodnik poročevalec na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena in če tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje.