Jedro

Pritožnici ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja, da pomeni fax sporočilo z dne 20.7.1992, ki ga je tožena stranka poslala tožeči, naročilo in ne (zgolj) rezervacije. Besedi "book on," ki jih je uporabila tožena stranka, sta torej prevedeni z "rezervacija" in ne z "naročilo." Po prejemu sporočila (fax-a) tožene stranke je tožeča stranka odgovorila, da njeno sporočilo "ne razume kot preliminarno rezervacijo, temveč kot potrditev fiksnega naročila oglasa. Tožena stranka je odgovorila tako, da je dne 5.8.1992 sporočila tožeči stranki, da stornira svojo predhodno rezervacijo za reklamni oglas. S tem je med drugim ponovila, da je šlo le za rezervacijo. Ob takem dejanskem stanju, povzetem po korespondenci med pravdnima strankama, tožeča stranka ni mogla razumeti fax sporočila tožene stranke z dne 20.7.1992 za sprejem ponudbe, kar bi pomenilo sklenitev pogodbe (26. člen ZOR). Ker je bilo sporočilo zanjo dvoumno, je s svojim sporočilom toženi stranki, v katerem ji je povedala, kako razume vsebino njenega fax-a z dne 20.7.1992, nadaljevala pogajanja za sklenitev pogodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Na podlagi določbe 1. odst. 498. člena ZPP (Uradni list RS, št. 26/99) je pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi uporabilo določbe ZPP/77 (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90).

Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi razveljavilo v 1. točki izreka (za plačilo 4.700,00 GBP z zamudnimi obrestmi) in v 3. točki izreka (za plačilo 21.760,00 SIT izvršilnih stroškov) ter tožbeni zahtevek zavrnilo. Sklenilo je še, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v višini 142.312,00 SIT z zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge po določbi 1. odst. 353. člena ZPP.

Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa razveljavitev izpodbijane sodbe.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnici ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja, da pomeni fax sporočilo z dne 20.7.1992, ki ga je tožena stranka poslala tožeči, naročilo in ne (zgolj) rezervacije. Sama tožeča stranka je predložila prevod fax-a, ki ga je napravil stalni sodni tolmač za angleški jezik. V svojem bistvenem delu glasi: "Prosimo, da sprejmete rezervacijo celostranskega barvnega oglasa za skupno ceno 4.400,00 LSTG. Umetniška predloga bo dostavljena oktobra 92. Plačilo po objavi - januar 1993." Besedi "book on," ki jih je uporabila tožena stranka, sta torej prevedeni z "rezervacija" in ne z "naročilo." Po prejemu sporočila (fax-a) tožene stranke je tožeča stranka odgovorila, da njeno sporočilo "ne razume kot preliminarno rezervacijo, temveč kot potrditev fiksnega naročila oglasa v M. D. I., izdaja januar 1993." Ob tem ni mogoče spregledati, da je tožeča stranka v svojem odzivu na fax tožene stranke, ko govori o fiksnem naročilu, uporabila drug izraz, namreč "order" (ne "book on"), kar je sodni tolmač prevedel z "naročilo." Ne glede na možen pomen, ki ga imata besedi "book on" v angleškem jeziku, pa je očitno tudi za tožečo stranko obstajal vsaj dvom o tem, za kakšno naročilo tožene stranke je šlo, sicer se ne bi odzvala tako, kot se je. Tožena stranka je odgovorila tako, da je dne 5.8.1992 sporočila tožeči stranki, da stornira svojo predhodno rezervacijo za reklamni oglas. S tem je med drugim ponovila, da je šlo le za rezervacijo. Njeno reagiranje je bilo gotovo pravočasno, saj je bila izdaja revije predvidena za januar 1993. Ob takem dejanskem stanju, povzetem po korespondenci med pravdnima strankama, tožeča stranka ni mogla razumeti fax sporočila tožene stranke z dne 20.7.1992 za sprejem ponudbe, kar bi pomenilo sklenitev pogodbe (26. člen ZOR). Ker je bilo sporočilo zanjo dvoumno, je s svojim sporočilom toženi stranki, v katerem ji je povedala, kako razume vsebino njenega fax-a z dne 20.7.1992, nadaljevala pogajanja za sklenitev pogodbe. Končala so se s sporočilom tožene stranke z dne 5.8.1992, ki je pokazal, da se stranki nista zedinili o bistvenih sestavinah pogodbe, ki zato ni bila sklenjena.

Pritožnica tudi ne more uspeti s sklicevanjem na zabeležko tožene stranke z dne 13.10.1992 (spisovna listina B2), iz katere naj bi izhajajo, da naj bi sodelavka tožene stranke opozorila, da termin "has booked" pomeni ravno naročilo in ne le rezervacije. Iz zabeležke kaj takega ne izhaja. Pritožnica tudi nima prav, ko uveljavlja, da sodišče ni kompetentno za razlago vsebine besed, ki niso pravni termin, kot je beseda rezervacija. Razlaga pomeni dognanje smisla izjavnega ravnanja strank, celo če ni izraženo z besedami. Toliko bolj to velja za izrečene besede, najsi predstavljajo pravni ali nepravni termin.

Ker se je izkazalo, da izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ne tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (368. člena ZPP).

Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je sodišče druge stopnje sklenilo, da sama trpi svoje pritožbene stroške (1. odst. 166. člena v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP).