Jedro

Dolžnikova terjatev za povrnitev nepremoženjske škode zaradi neutemeljenega odvzema prostosti ni izvzeta iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja, saj se ne nanaša na predmete in prejemke, ki so po 79. in 101. členu ZIZ izvzeti iz izvršbe oziroma na katere je po 102. členu ZIZ izvršba omejena (389. člen ZFPPIPP).

Čeprav je namen odškodnine za nepremoženjsko škodo zadoščenje in je nepremoženjska škoda strogo osebne narave, to še ne utemeljuje sklepanja, da je takšna odškodninska terjatev (vselej) izvzeta iz pravnega prometa oziroma da je ni dopustno odstopiti s pogodbo (417. člen OZ). Ker se odškodnina izraža v premoženjski vrednosti, to nujno predpostavlja, da se strogo osebna terjatev v določenem trenutku pretvori v premoženjsko. Presoja, ali je takšna terjatev lahko predmet odstopa, pobota in izvršbe (in dedovanja), je zato odvisna od vprašanja, ali oziroma kdaj se je v zadostni meri materializirala, da je izgubila osebno naravo in postala premoženjska. Takšno pretvorbo terjatve za povrnitev nepremoženjske škode je predvidel tudi zakonodajalec, ki pa jo je vezal (šele) na priznanje s pravnomočno odločbo ali pisnim sporazumom (184. člen OZ). Ustavno sodišče je presodilo, da je takšna določitev trenutka pretvorbe osebne terjatve v premoženjsko v neskladju s pravico do enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena URS, zato je navedeno določbo razveljavilo (odločbi U-I-213/15 z dne 28. 9. 2016 in U-I-88/15, Up-684/12 z dne 15. 10. 2015). Ob tem je pojasnilo, da je prenosljivost terjatve za nepremoženjsko škodo mogoča in da so za pretvorbo te (osebne) terjatve v premoženjsko po naravi stvari bistveni izražena volja in ravnanja oškodovanca (npr. izvensodna naslovitev zahtevka za povračilo škode ali vložitev tožbe).

Navedeno za konkretni primer pomeni, da je terjatev iz izpodbijanega sklepa dopustno prodati, saj se po podatkih spisa nanaša na odškodnino za (nepremoženjsko) škodo, ki jo oškodovanec (dolžnik) že uveljavlja s tožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se prodaja denarne terjatve stečajnega dolžnika do Republike Slovenije v višini 73.440,00 EUR s pripadki opravi na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb, pri čemer je izhodiščno ceno določilo v višini 4.000,00 EUR, varščino pa v višini 800,00 EUR (p. d. 709).

2.Zoper navedeni sklep se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje upnica Republika Slovenija, ki višjemu sodišču smiselno predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in zavrne upraviteljev predlog o prodaji terjatve, sicer pa naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Stroškov ne priglaša. Opozarja, da se obravnavana terjatev nanaša na nepremoženjsko škodo dolžnika zaradi neutemeljenega odvzema prostosti oziroma zapora (539. in 542. člen Zakona o kazenskem postopku – ZKP), ki jo dolžnik zoper upnico uveljavlja v pravdi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (III P .../2023). Meni, da je takšna terjatev glede na namen nepremoženjske škode (ki je v satisfakciji oškodovanca) izvzeta iz stečajne mase in pravnega prometa ter da je ni dopustno prodati oziroma odstopiti (417. člen Obligacijskega zakonika – OZ).

3.Na pritožbo upnice je odgovoril upravitelj, ki se smiselno zavzema za zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Stroškov ne priglaša.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V stečajno maso v postopku osebnega stečaja poleg premoženja iz drugega odstavka 224. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP spadajo tudi prejemki in premoženje, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen tistih, ki so iz stečajne mase izvzeti (prvi odstavek 389. člen ZFPPIPP). Dolžnikova terjatev, ki je predmet izpodbijanega sklepa (za povrnitev nepremoženjske škode zaradi neutemeljenega odvzema prostosti), iz stečajne mase ni izvzeta, saj se ne nanaša na predmete in prejemke, ki so po 79. in 101. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ izvzeti iz izvršbe oziroma na katere je po 102. členu ZIZ izvršba omejena (drugi in tretji odstavek 389. člena ZFPPIPP).

6.Pravilno je pritožbeno stališče, da je namen odškodnine za nepremoženjsko škodo zadoščenje in da je nepremoženjska škoda strogo osebne narave, saj prizadene strogo osebne dobrine oškodovanca. Vendar to še ne utemeljuje sklepanja, da je takšna odškodninska terjatev (vselej) izvzeta iz pravnega prometa oziroma da je ni dopustno odstopiti s pogodbo (417. člen OZ). Ker se namreč odškodnina izraža v premoženjski vrednosti, to nujno predpostavlja, da se strogo osebna terjatev v določenem trenutku pretvori v premoženjsko. Presoja, ali je takšna terjatev lahko predmet odstopa, pobota in izvršbe (in dedovanja), je zato odvisna od vprašanja, ali oziroma kdaj se je v zadostni meri materializirala, da je izgubila osebno naravo in postala premoženjska. Takšno pretvorbo terjatve za povrnitev nepremoženjske škode je predvidel tudi zakonodajalec, ki pa jo je vezal (šele) na priznanje s pravnomočno odločbo ali pisnim sporazumom (184. člen OZ). Ustavno sodišče je presodilo, da je takšna določitev trenutka pretvorbe osebne terjatve v premoženjsko v neskladju s pravico do enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena Ustave Republike Slovenije – URS, zato je navedeno določbo razveljavilo (odločbi U-I-213/15 z dne 28. 9. 2016 in U-I-88/15, Up-684/12 z dne 15. 10. 2015). Razlogi, ki jih je ob tem navedlo, utemeljujejo zavrnitev upničine pritožbe.

7.Ustavno sodišče je v bistvenem pojasnilo, da je prenosljivost terjatve za nepremoženjsko škodo mogoča in da so za pretvorbo te (osebne) terjatve v premoženjsko po naravi stvari bistveni izražena volja in ravnanja oškodovanca (npr. izvensodna naslovitev zahtevka za povračilo škode ali vložitev tožbe). Navedeno za konkretni primer pomeni, da je terjatev iz izpodbijanega sklepa dopustno prodati, saj se po podatkih spisa nanaša na odškodnino za (nepremoženjsko) škodo, ki jo oškodovanec (dolžnik) že uveljavlja s tožbo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (III P .../2023).

8.Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 224, 224/2, 389, 389/1, 389/2, 389/3 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 79, 101, 102 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 184, 417 Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 539, 542 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 14, 14/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.