Jedro

Ne drži bistvena pritožbena teza, da bi moralo sodišče prve stopnje odločiti o pravnih sredstvih tretje pred javno dražbo. Tako bi veljalo, če bi imela suspenzivni učinek. Vendar za ugovor in pritožbo določa šesti odstavek 9. člena ZIZ, da ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno. Prav tako predlog za odlog izvršbe v nobenem primeru ne zadrži postopka, zadržanje lahko povzroči le morebitna izdaja odločbe sodišča. Sodišče stranke ni dolžno obvestiti o tem, da njenemu predlogu za preložitev naroka ne bo ugodilo; če stranka ne prejme obvestila sodišča, to pomeni, da bo narok opravljen. Stranka nima zahtevka za preložitev naroka.

Izrek nima dikcije ″vseh z dolžnikom živečih oseb″, zato učinkuje le zoper dolžnika. Morebitne tretje osebe, ki živijo z dolžnikom v stanovanjski hiši, bodo lahko uveljavljale ugovor v morebitni kasnejši izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tretja je dolžna v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti upniku 1.190,23 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje do plačila.

III. Drugodolžnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti upniku 1.190,23 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom izročilo nepremičnine kupcu (I. točka izreka). Po pravnomočnosti sklepa se pri nepremičninah vpiše lastninska pravica na pravno osebo kupca (II. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da je dolžan izročiti kupcu nepremičnine v I. točki izreka prazne oseb in stvari v roku 90 dni od pravnomočnosti sklepa (III. točka izreka). V zemljiški knjigi se pri nepremičninah v I. točki izreka izbriše hipoteka, vknjižena na podlagi notarskega zapisa SV 252/2017 z dne 27. 3. 2017 (IV. točka izreka). Ugotovilo je, da je izdalo sklep, s katerim je domaknilo nepremičnino kupcu. S sklepom z dne 23. 11. 2021 je oprostilo kupca kot edinega upnika plačila kupnine z izjemo davka na promet nepremičnin. Kupec je z vlogo z dne 20. 12. 2021 posredoval potrdilo o plačilu davka. Ob smiselni uporabi drugega odstavka 59. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: SZ-1) je določilo 90-dnevni rok za izpraznitev.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata ločeni, a vsebinsko enaki pritožbi tretja in drugodolžnik (v nadaljevanju: pritožnika) po pooblaščencih iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbah navajata, da je sklep o domiku nezakonit, kar je posledica nezakonito izvedene javne dražbe 10. 11. 2021. Sodišče ni pravilno pred pričetkom javne dražbe ugotovilo, da so podani pogoji za izvedbo in je zmotno v škodo tretje ugotovilo ali so podani pogoji za pričetek javne dražbe. Tretja je 29. 10. 2021 vložila ugovor. Sodišče je ravnalo arbitrarno, ker ni pred izvedbo javne dražbe odločalo o zahtevku tretje in ji je onemogočilo dostop do sodišča, ki je ustavna pravica. Po izvedbi javne dražbe sledi sklep o domiku, zoper katerega ni posebne pritožbe. Po izdaji sklepa o domiku sledi sklep o izročitvi, kar pomeni, da tretja izgubi pravni interes za uveljavljanje lastninske pravice na nepremičnini. Sodišče je namenoma spregledalo vloge tretje in je o njih odločilo po izvedbi javne dražbe s sklepom z dne 29. 11. 2021. Zoper ta sklep je podala pritožbo 13. 12. 2021, to je pred izdajo izpodbijanega sklepa, sodišče pa je kljub pritožbi izdalo sklep o izročitvi. Sodišče ni poslovalo po sodnem redu in ni posredovalo pritožbe v poslovanje pritožbenemu sodišču ter je na škodo tretje kljub temu, da še ni bilo odločeno o predlogu za odlog izvršbe, izdalo sklep o izročitvi nepremičnin kupcu, s čimer jo je prikrajšalo za pravico do pritožbe in do izjave ter jo je spravilo v položaj, da svoje pravice ne bo mogla uveljavljati v pravdi, ker bo z izdajo sklepa o izročitvi nepremičnin izgubila pravni interes za uveljavljanje tožbe na nedopustnost izvršbe. Izpraznitev se lahko nanaša le na dolžnika in stanovanjske bivalne prostore, kar iz izreka in obrazložitve ni razvidno. Nasprotno, izrek zahteva izselitev in izpraznitev vseh v nepremičnini živečih oseb, čeprav sklep o izročitvi lahko učinkuje le proti dolžniku, ne pa tudi proti drugim, ki živijo v hiši. Iz vlog tretjih je razvidno, da v nepremičninah živijo tudi tisti, ki niso dolžniki in imajo v njih stvari ter lahko uveljavljajo ugovore v drugi izvršbi, ker niso dolžniki. Sodišče je uporabilo pri določanju roka za izpraznitev določbe SZ-1, ki nima povezave z določbami ZIZ o roku za izročitev.

3. Upnik v ločenih, a vsebinsko enakih odgovorih na pritožbi navaja, da tretja ni procesno legitimirana, da bi vlagala pritožbo zoper sklep o izročitvi nepremičnine, saj je izdan zoper hipotekarnega dolžnika kot stranko. Tretja ni stranka izvršilnega postopka. Izvršilni naslov se pravilno glasi na hipotekarnega dolžnika, ki je kot lastnik edini naslovnik za izpraznitev in izročitev nepremičnin. Sodišče je določilo primerni rok, saj je hipotekarni dolžnik pravna oseba, ki na naslovu nima poslovnega naslova oziroma poslovalnice, kar izhaja iz ePRS – Ajpes. Po ZIZ ne obstoji pravno sredstvo oziroma pravica do preklica javne dražbe, ampak gre za odločitve v okviru procesnega vodstva, ki so v domeni sodišča. Edino sredstvo, s katerim bi lahko tretja na zakoniti način dosegla zadržanje izvršbe, bi bil izposlovan odlog. Vendar s predlogom za odlog izvršbe z dne 2. 11. 2021 ni uspela, saj ga je sodišče s sklepom z dne 29. 11. 2021 upravičeno zavrnilo. Zoper odločitev se je tretja pritožila 13. 12. 2021, upnik pa je na pritožbo odgovoril 23. 12. 2021. Skladno z obstoječo sodno prakso predlog za odlog izvršbe ne zadrži postopka. Nasprotno stališče bi pomenilo v nedogled podaljševanje postopka, saj bi vsak predlog za odlog odložil opravo izvršilnih dejanj in s tem opravo prodajnega naroka (sklep VSL II Ip 5842/2013). Za primer vloženega ugovora tretjega ZIZ ne predvideva zadržanja postopka.

4. Drugodolžnik v odgovoru na pritožbo tretje soglaša z navedbami.

5. Tretja je podala repliko na odgovor upnika na njeno pritožbo. Ker takšna vloga ni predvidena v zakonu, je sodišče druge stopnje ni upoštevalo.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Upnik v odgovoru na pritožbo neutemeljeno navaja, da tretja ni procesno legitimirana za pritožbo zoper sklep o izročitvi nepremičnine, da je sklep izdan zoper hipotekarnega dolžnika kot stranko in da tretja ni stranka ter da naj sodišče zavrže pritožbo tretje. Tretja opira pravico do pritožbe zoper sklep o izročitvi nepremičnin na vložena pravna sredstva pred javno dražbo in očitku, da bi moralo sodišče o teh odločiti pred javno dražbo. Če bi bil očitek utemeljen, bi to pomenilo nezakonito javno dražbo, kar je razlog za razveljavitev sklepa o izročitvi nepremičnine.

8. V dejanskih okoliščinah zadeve, kot bodo obravnavane, pritožnika neutemeljeno očitata sodišču prve stopnje: (-) da je ravnalo arbitrarno, ker ni pred izvedbo javne dražbe odločalo o zahtevku tretje, (-) da ji je onemogočilo dostop na sodišče, ki je ustavna pravica, (-) da ni sodilo nepristransko, ker je izvedlo nezakonito javno dražbo, ne da bi prej odločalo o ustavni pravici tretje do zasebne lastnine, (-) da je tretjo prikrajšalo za pravico do pritožbe in izjave ter jo je spravilo v položaj, da svoje pravice ne bo mogla uveljavljati v pravdi, ker bo z izdajo sklepa o izročitvi izgubila pravni interes za tožbo na nedopustnost izvršbe, (-) da je bistveno kršilo postopkovna določila o odločanju po vrstnem redu dospelih zahtevkov strank v izvršilnem postopku, (-) da vsebinsko ni obravnavalo navedb tretje, temveč jih je šele po izvedeni javni dražbi, ki je imela za posledico izdajo sklepa o domiku, (-) da je odvzelo možnost učinkovitega uveljavljanja pravice do ugovora tretje in do varovanja lastninske pravice na nepremičninah ter je izgubila pravni interes za učinkovito uveljavljanje nedopustnosti izvršbe, (-) da jo je sodišče izigralo, ker ni odločalo o pravici na predmetih izvršbe in ji ni nudilo enakega varstva kot upniku, (-) da jo je prejudicirano spravilo v položaj, da bo, če ne bo ugodeno pritožbi, izgubila pravni interes za ugovor tretje in za vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe, (-) da je izdalo nezakonito ter preuranjeno odločitev glede vknjižbe lastninske pravice na kupca.

9. Že pritožnika na večih mestih v pritožbah priznavata, da je sodišče prve stopnje odločilo o pravnih sredstvih tretje in sicer po izvedeni javni dražbi. Kot navajata in je razvidno iz spisa, je tretja vložila ugovor tretje, predlog za odlog izvršbe in preklic javne dražbe 2. 11. 2021, sodišče prve stopnje je izvedlo spletno javno dražbo 10. 11. 2021, o pravnih sredstvih tretje je odločilo s sklepom z dne 29. 11. 2021. S slednjim je zavrnilo pravna sredstva tretje in zoper ta sklep je vložila pritožbo. V ločenem pritožbenem postopku je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo tretje in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Zato je postala odločitev o zavrnitvi njenih pravnih sredstev pravnomočna.

10. Ne drži bistvena pritožbena teza, da bi moralo sodišče prve stopnje odločiti o pravnih sredstvih tretje pred javno dražbo. Tako bi veljalo, če bi imela suspenzivni učinek. Vendar za ugovor in pritožbo določa šesti odstavek 9. člena ZIZ, da ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno. Prav tako predlog za odlog izvršbe v nobenem primeru ne zadrži postopka, zadržanje lahko povzroči le morebitna izdaja odločbe sodišča1. Predlog za preklic javne dražbe sicer ni urejen v ZIZ. Prvi odstavek 115. člena ZPP omogoča sodišču preklic naroka iz upravičenih razlogov. Vendar sodišče stranke ni dolžno obvestiti o tem, da njenemu predlogu za preložitev naroka ne bo ugodilo; če stranka ne prejme obvestila sodišča, to pomeni, da bo narok opravljen. Stranka nima zahtevka za preložitev naroka2. Vse odločitve sodišča prve stopnje od vložitve pravnih sredstev tretje (prodaja na javni dražbi, domik nepremičnin in izdaja sklepa o izročitvi) do odločitve o teh so bile viseče. Če je sodišče prve stopnje izvedlo javno dražbo, prodalo nepremičnine in jih domaknilo kupcu, je to storilo na rizik, da bo pravnomočno ugodeno pravnim sredstvom tretje. Vendar ta ni uspela s pravnimi sredstvi, zato je odločilno samo ali so izpolnjeni pogoji za izročitev nepremičnin.

11. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izdalo sklep in domaknilo nepremičnine kupcu (1. točka obrazložitve), da je s sklepom z dne 23. 11. 2021 oprostilo kupca kot edinega upnika plačila kupnine z izjemo davka na promet nepremičnin (3. točka obrazložitve sklepa), da je kupec z vlogo z dne 20. 12. 2021 posredoval potrdilo o plačilu davka (4. točka obrazložitve sklepa). Teh ugotovitev pritožnika ne izpodbijata. Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo sklep o izročitvi nepremičnine kupcu v skladu s prvim odstavkom 192. člena ZIZ.

12. Glede odločitve o izpraznitvi in izročitvi nepremičnin pritožnika neutemeljeno navajata, da nima opore v tretjem odstavku 192. člena ZIZ, da je sodišče odločilo arbitrarno, da je dolžan dolžnik nepremičnine prazne oseb in stvari v roku 90 dni izročiti kupcu v posest. Izrek sklepa v III. točki glasi, da je dolžan dolžnik (v uvodu sklepa sta sicer dva, dejansko pa se nanaša na drugodolžnika, hipotekarnega dolžnika) nepremičnine iz I. točke izreka prazne oseb in stvari v roku 90 dni od pravnomočnosti sklepa izročiti kupcu. Pritožnika neutemeljeno navajata, da iz izreka in obrazložitve ni razvidno, da se izpraznitev nanaša le na dolžnika in stanovanjske bivalne prostore, da izrek zahteva izselitev in izpraznitev vseh v nepremičnini živečih oseb. Izrek nima dikcije ″vseh z dolžnikom živečih oseb″, zato učinkuje le zoper dolžnika. Ali v nepremičnini prebivajo tudi druge osebe, v tem primeru tretji, ali imajo v njej stvari in kako bo kupec z njimi ravnal je lahko stvar drugega postopka. Morebitne tretje osebe, ki živijo z dolžnikom v stanovanjski hiši, bodo lahko uveljavljale ugovor v morebitni kasnejši izvršbi na podlagi izvršilnega naslova3. 13. Paricijski rok za izselitev dolžnika sicer ni primerljiv z rokom, ki ga ob izdaji sodbe določi pravdno sodišče zaradi odpovedi najemne pogodbe po SZ-1. Gre za različno pravno podlago, ki temelji na obveznosti izselitve iz nepremičnine, pri čemer ZIZ ne določa kriterijev za določitev dolžine roka. Pač pa gre po ZIZ za primeren rok za izselitev dolžnika. Sodišče mora pri določanju roka upoštevati položaj kupca, ki je nepremičnino že plačal, prav tako položaj in okoliščine dolžnika, ki se je dolžan izseliti iz nepremičnine in si poiskati drugo prebivališče4. Kljub temu je v izpodbijanem sklepu določeni 90-dnevni rok primeren za izselitev hipotekarnega dolžnika, saj ta od vstopa v izvršilni postopek z vknjižbo lastninske pravice 28. 11. 2017 in izdaje sklepa o nadaljevanju izvršbe z dne 29. 1. 2018 ve za pretečo sankcijo izselitve. Je tudi pravna oseba, ki nima poslovnega naslova v prodani nepremičnini. Kakšen naj bi bil po pritožnikih primeren rok za izselitev dolžnika ne navajata.

14. Kar zadeva vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe, se ta lahko vloži do konca izvršbe5. Da je tretja relativno pozno vložila ugovor in druga neutemeljena pravna sredstva ter je zaradi izročitve nepremičnin prenehala pravica do vložitve tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, je razlog v njeni sferi. Do vknjižbe hipoteke upnika je prišlo 27. 3. 2017 in z javno objavo vpisa v zemljiško knjigo se je štelo, da je to vsakomur znano. Nevpisani imetniki pravic morajo sami poskrbeti zase.

15. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbi kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

16. Tretja ni uspela s pritožbo, zato mora upniku povrniti stroške za odgovor na pritožbo. Ti so bili potrebni za postopek po prvem odstavku 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče druge stopnje je upniku priznalo nagrado za sestavo odgovora na pritožbo 1.600 točk po 7. točki tar. št. 27 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), materialne izdatke 2 % od 1000 točk in 1 % od presežka nad 1000 točk po tretjem odstavku 11. člena OT, 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena OT. Ni priznalo nagrade za pregled listin in posvet, ker je zajeta v nagradi za sestavo odgovora na pritožbo. Skupaj stroški znašajo 1.190,23 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča 1/2006. 17. Enako velja za stroške za odgovor na pritožbo drugodolžnika.

1 Sklepa VSL II Ip 5842/2013, VSM I Ip 467/2016. 2 A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 469, 470. 3 Sklepi VSL II Ip 1728/2016, VSL I Ip 3563/2015, VSL I Ip 1696/2016, ki se sklicuje še na VLS I Ip 5611/2013, VSL I Ips 2557/2008. 4 M. Lajevec in E. Žgajnar, Spletni komentar izvršba s komentarjem ZIZ k členu 192 ZIZ, Tax-Fin-Lex; sklep VSL I Ip 372/2017. 5 Odločba Ustavnega sodišča U–I–189/21-12 z dne 26. 5. 2022.