Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V skladu z ustaljeno sodno prakso izvršilni postopek končan takrat, kadar stranke in drugi udeleženci postopka ne morejo več opravljati procesnih dejanj. Praviloma bo to v primeru celotnega poplačila upnika ali ko je izvršba pravnomočno ustavljena še z zadnjim izvršilnim sredstvom. Upnik pa utemeljeno opozarja, da je bila v predmetni zadevi s sklepom o izvršbi z dne 11. 12. 2017 dovoljena izvršba z: (-) z rubežem plače in (-) z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet, pa tudi, da je bila s sklepom z dne 4. 3. 2022 ustavljena le izvršba na plačo oziroma stalne denarne prejemke, medtem ko iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi bila ustavljena tudi izvršba z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet.
I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom (I. točka izreka) in ni priznalo njegovih izvršilnih stroškov v znesku 98,66 EUR (II. točka izreka).
2. Zoper ta sklep se upnik po pooblaščencu pravočasno pritožuje iz pritožbenih razlogov po 1. točki (bistvene kršitve določb postopka) in 2. točki (zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja) prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje v predmetnem postopku na upnikov predlog s sklepom o izvršbi z dne 11. 12. 2017 dovolilo izvršbo z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet in z rubežem plače ter drugih stalnih prejemkov iz naslova delovnega razmerja. S sklepom z dne 4. 3. 2022, ki je postal pravnomočen 17. 3. 2022, je sodišče prve stopnje ustavilo zgolj izvršbo na plačo oziroma druge stalne denarne prejemke, ni pa ustavilo tudi izvršbe na računih pri organizacijah za plačilni promet. Ker s tem ni prišlo do konca izvršilnega postopka, so stranke še vedno lahko opravljale procesna dejanja, upnik pa je pravilno vložil predlog za delni umik izvršilnega predloga ter predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, saj ga lahko v skladu z določbo tretjega odstavka 34. člena vloži do konca izvršilnega postopka. V tej posledici je nepravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi stroškovnega dela njegovega zahtevka. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se njegovemu predlogu ugodi, podrejeno pa, da se sklep sodišča prve stopnje razveljavi. Priglaša pritožbene stroške.
3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.
5. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je upnik z vlogo z dne 30. 6 2022 podal predlog za delni umik izvršilnega predloga in predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila izvršba ustavljena s pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe z rubežem plače 17. 3. 2022. Pojasnilo je, da je izvršilni postopek končan takrat, ko stranke in drugi udeleženci postopka ne morejo več opravljati procesnih dejanj. In ker je bila izvršba v predmetni zadevi že pravnomočno ustavljena, je njegov predlog zavrglo. V posledici neuspeha s svojim predlogom, tudi ni priznalo upnikovih stroškov za predmetno vlogo.
6. Skladno s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti.
7. Sodišče prve stopnje je v skladu z ustaljeno sodno prakso pravilno pojasnilo, da je izvršilni postopek končan takrat, kadar stranke in drugi udeleženci postopka ne morejo več opravljati procesnih dejanj. Praviloma bo to v primeru celotnega poplačila upnika ali ko je izvršba pravnomočno ustavljena še z zadnjim izvršilnim sredstvom. Upnik pa utemeljeno opozarja, da je bila v predmetni zadevi s sklepom o izvršbi z dne 11. 12. 2017 dovoljena izvršba z: (-) z rubežem plače in (-) z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet, pa tudi, da je bila s sklepom z dne 4. 3. 2022 ustavljena le izvršba na plačo oziroma stalne denarne prejemke, medtem ko iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi bila ustavljena tudi izvršba z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet. Tako upnik utemeljeno napada zaključke sodišča prve stopnje o (pravnomočnem) zaključku izvršilnega postopka in pravilno opozarja, da je njegov predlog z novim sredstvom izvršbe pravočasen.
8. Ker je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje in napačno štelo upnikov predlog za prepozen, njegovega predloga vsebinsko sploh ni presojalo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo, sklep sodišče prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).1 V novem postopku bo sodišče prve stopnje upoštevaje ugotovljeno, moralo ponovno odločati o upnikovem predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe in posledično tudi o stroških, ki jih je priglasil s tem predlogom.
9. Odločitev o stroških, nastalih v zvezi s tem pritožbenim postopkom, se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
1 Spremenjena odločitev bi namreč strankam postopka odvzela pravico do pravnega sredstva.