Jedro

Čeprav se pravdna sposobnost načeloma domneva in zato ni predmet posebnega dokazovanja in preverjanja, velja drugače, ko se med postopkom kažejo okoliščine, ki vzbujajo dvom v njen obstoj. V takšnih primerih mora sodišče s stopnjo zanesljivosti ugotoviti, ali je oseba dejansko procesno sposobna in v ta namen tudi izvajati dokaze.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je ocenilo, da tožba, ki jo je 22. 7. 2020 vložil tožnik, ni popolna, zato ga je s sklepom II R 000/2020-4 s 6. 8. 2020 pozvalo, naj jo v postavljenem roku popravi in dopolni tako, da bo primerna za obravnavo, in ga opozorilo, da bo v nasprotnem primeru tožbo zavrglo.

2. Z izpodbijanim sklepom je tožbo zavrglo, potem ko je tožnik ni dopolnil. 3. Zoper tak sklep tožnik vlaga pritožbo. Gre za težko čitljivo in deloma nerazumljivo vlogo. Navaja, da zadevo vidi prvič, da je oviran pri dostopu do naslova oziroma hišnega predalčnika; meni, da je tožena stranka znana. Konkretnih imen oseb ne navaja (oziroma je zapis nečitljiv), razbrati pa je, da gre za zdravstveno osebje iz PB A. oziroma kranjske urgence, ki so po njegovem mnenju odgovorni za to, da so ga na silo odvlekli iz stanovanja in zahtevali, da ostane na zaprtem oddelku psihiatrije.

4. Pritožbi je višje sodišče ugodilo po uradni dolžnosti.

5. Pravdna sposobnost je temeljna procesna predpostavka, zato mora sodišče na njen obstoj paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti.1 Procesno nesposobne stranke praviloma niso sposobne učinkovito skrbeti za varstvo svojih pravic. Odraz socialne države je, da mora sodišče poskrbeti za njihovo ustrezno zastopanje.2 Čeprav se pravdna sposobnost načeloma domneva in zato ni predmet posebnega dokazovanja in preverjanja, velja drugače, ko se med postopkom kažejo okoliščine, ki vzbujajo dvom v njen obstoj. V takšnih primerih mora sodišče s stopnjo zanesljivosti ugotoviti, ali je oseba dejansko procesno sposobna in v ta namen tudi izvajati dokaze.

6. Ob obravnavanju tožnikove pritožbe je višje sodišče podvomilo v obstoj tožnikove pravdne sposobnosti. Ob pregledu spisa je namreč ugotovilo, da so njegove vloge izjemno slabo čitljive, težko razumljive in mestoma nerazumljive, navedbe pa nepovezane. Višje sodišče je zato vpogledalo v vpisnik tukajšnjega sodišča in ugotovilo, da je od leta 2005 obravnavalo 29 zadev, v katerih je v različnih sporih in procesnih vlogah nastopal tožnik. V zadnjih letih je obravnavalo več pritožb zoper sklepe o zavrženju (nepopolnih) tožb. Poleg te zadeve višje sodišče v času tega odločanja obravnava še eno tožnikovo pritožbo zoper sklep o zavrženju nepopolne tožbe. Kaže se, da se tožnik zelo težko kakovostno udejstvuje v sodnih postopkih. Iz podatkov vpisnika prav tako izhaja, da so bili v letih 2017 in 2018 vloženi predlogi za sprejem tožnika v oddelek psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom v nujnih primerih. Višje sodišče je opravilo tudi poizvedbo pri CSD B. in ugotovilo, da tožnika obravnavajo na več področjih njihovega delokroga, ter da ima težave pri uveljavljanju svojih (socialnih) pravic.3

7. Ker so po prepričanju višjega sodišča podane okoliščine, ki vzbujajo resen dvom v procesno sposobnost tožnika, sodišče pa je (tudi v pritožbenem postopku) nanjo dolžno paziti ves čas po uradni dolžnosti, je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP in 1. odstavek 354. v zvezi z 2. odstavkom 350. člena in 366. členom ZPP).

8. V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje na ustrezen način prepričati o tožnikovi procesni sposobnosti, po potrebi postaviti izvedenca ustrezne stroke in, ob morebitno ugotovljeni procesni nesposobnosti, poskrbeti za tožnikovo ustrezno zastopanje, šele po tem pa odločati v zadevi. Ker razrešitev vprašanja obstoja procesne sposobnosti (ki ga ni dopustno prvič obravnavati v pritožbenem postopku, s takšnim ravnanjem bi se pritožbeno sodišče v celoti postavilo v položaj sodišča prve stopnje4) predstavlja predpogoj za odločanje o pravilnosti izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče končne odločitve v zvezi s slednjim ni moglo sprejeti.

PRAVNI POUK: Zoper sklep o razveljavitvi je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, ali se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, ker je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko odpravilo samo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 80. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP). 2 80. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 78. člena ZPP ter 2. odstavkom 81. člena ZPP; prim. še A. Galič v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Založba Uradni list RS in GV založba, Ljubljana 2005, stran 333 do 336. 3 Glej uradni zaznamek in izpisek Cp vpisnika Višjega sodišča v Ljubljani. 4 Prim. sklep VSRS Cp 15/2021.