Jedro

Do nastanka članskih pravic iz delnice pride že z samim vpisom delniške družbe v sodni register, zato ima delnica kot vrednostni papir le deklaratorni učinek. To pa pomeni, da članske pravice obstojijo ne glede na dejstvo, da delnica sploh ni izdana, ali da ni izdana v predpisani obliki.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek: "1. Ugotovi se obstoj terjatve stečajnega upnika prvotožeče stranke v znesku 45.147.343,00 SIT ter obresti v višini temeljne obrestne mere od dneva 26.6.1998 do plačila zoper stečajnega dolžnika tožene stranke. 2. Tožena stranka je dolžna povrniti prvotožeči stranki stroške pravdnega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo. 3. Ugotovi se obstoj terjatve stečajnega upnika drugotožeče stranke v znesku 30.099.678,00 SIT ter obresti v višini temeljne obrestne mere od dneva 26.6.1998 do plačila zoper stečajnega dolžnika tožene stranke. 4. Tožena stranka je dolžna povrniti drugotožeči stranki stroške pravdnega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo. Tožečima strankama je naložilo, povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 300.000,00 SIT s pripadki. Zoper sodbo sta se prvo in drugo tožeči stranki pravočasno pritožili iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena ZPP. Po njuni oceni je sodišče prve stopnje nepravilno zaključilo, da nista upnici prvega reda po določbah ZPPSL. Pri tem je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da tožena stranka zgolj formalno ni imela nastavljene delniškke knjige. Le-te namreč sploh ni mogla imeti nastavljene, saj delnic ni izdala v skladu z predpisi. Pri tem ni ugotovilo, ali sta tožeči stranki od pravnega prednika tožene stranke dobile delnice pred začetkom stečaja. V postopku na prvi stopnji je tudi prišlo do bistvene kršitve pravdnega postopka, saj izpodbijana sodba temelji na dokazih, ki jih je tožena stranka predložila naknadno in se nanaša na podatke iz stečajni spisa St .... Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila tožena stranka eno od podjetij, ki so se bili zavezani lastninsko preoblikovati po določbah ZLPP. Lastninsko preoblikovanje podjetja pomeni spremembo podjetja z družbenim kapitalom v podjetje z znanimi lastniki na celotnem trajnem kapitalu preoblikovanega podjetja (1. odst. 17. člena ZLPP). ZLPP podrobno predpisuje način in postopek lastninskega preoblikovanja podjetja, ki se prične tako, da podjetje izda delnice na podlagi vrednosti družbenega kapitala ugotovljenega v otvoritveni bilanci (2. odst. 17. člena v zvezi s 1. odst. 4. člena). Izvedeno pa je z dnem vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register (2. odst. 20.člena). Predvideno je tudi, da podjetja hkrati z izvedbo lastninskega preoblikovanja uskladijo svoje akte z določbami ZGD. Iz podatkov sodnega registra (vložna številka 058 10016400) je razvidno, da je bilo pri toženi stranki izvedeno lastninsko preoblikovanje z ustreznim sklepom o vpisu z dne 16.6.1997. Iz sklepa o vpisu izhaja, da se je tožena stranka organizirala kot delniška družba po določbah ZGD. Pri lastninskem preoblikovanju podjetij ne gre za ustanovitev novega podjetja, pač pa le za uskladitev lastninske strukture njegovega premoženja z obstoječo zakonodajo, ki predvideva določitev znanih lastnikov dosedanjemu družbenemu kapitalu (1. člen ZLPP). Da bi bila možna določitev znanih lastnikov družbenemu kapitalu je ZLPP predvidel, da se družbeni kapital ovrednoti (4. člen). Na podlagi ugotovljene vrednosti pa podjetje izda delnice, ki jih proda (prenese) različnim lastnikom glede na izbrani način lastninskega preoblikovanja (3. odst. 17. člena in 18. člena ZLPP). ZLPP torej predpisuje, da mora podjetje že pred vpisom v sodni register izdati delnice. Dejstvo je, da je tožena stranka v postopku lastninskega preoblikovanja izdala 173.030 delnic (vrednost ugotovljenega družbenega kapitala je znašala 173.020.000,00 SIT), kar je razvidno iz "Poročila o poteku lastninskega preoblikovanja podjetja P. B. p.o.", ki je sestavni del gradiv za I. sejo skupščine (B2) in sodnega registra. Glede na navedeno, sklicevanje na določbo 2. odst. 204. člena ZGD ne pride v poštev in so navedbe tožečih strank v to smer neutemeljene. V postopku lastninskega preoblikovanja po določbah ZLPP je namreč kot je bilo že povedano, izrecno predpisana tako izdaja delnic kakor tudi njihov prenos, pred vpisom lastninskega preoblikovanja podjetja v sodni register. V postopku lastninskega preoblikovanja je tožeča stranka skladno z določbami 22. člena, 23. in 24. člena ZLPP prenesla na Sklad Republike Slovenije za razvoj 61 212 delnic ("Poročilo o poteku lastninskega preoblikovanja podjetja P. B. p.o.", ki je sestavni del gradiv za I. sejo skupščine - B2). Slednji pa je toženima strankama prodal 34 604 delnic, kar je nesporno. Ker sta bili pogodbi o nakupu navedenih delnic sklenjeni 3.6.1997, torej pred vpisom lastninskega preoblikovanja v sodni register, sta toženi stranki dejansko prejeli začasnice, kot je predvideno v 1. točki pogodbe. Glede na navedeno sta imeli tožeči stranki pravico od tožene stranke zahtevati zamenjavo začasnic v delnice v nematerializirani obliki in ne do izdaje delnic. To pravico pa sta imeli le do začetka stečajnega postopka. Z vpisom lastninskega preoblikovanja tožeče stranke v sodni register je namreč le-ta postala delniška družba. Delniška družba je družba, ki ima osnovni kapital razdeljen na delnice (1. odst. 169. člena ZGD). Delnica je vrednostni papir, ki daje njenemu imetniku pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, torej članske pravice, kakor tudi premoženjske pravice in sicer pravico do dela dobička in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe (1. odst. 177. člena ZGD). Delničarji niso upniki družbe in nimajo pravice terjati od družbe na delnici glaseče se zneske (225. člen ZGD), zato je drugačno stališče toženih strank zmotno. Do nastanka članskih pravic iz delnice pride že z samim vpisom delniške družbe v sodni register, zato ima delnica kot vrednostni papir le deklaratorni učinek. To pa pomeni, da članske pravice obstojijo ne glede na dejstvo, da morebiti delnica sploh ni izdana, ali da ni izdana v predpisani obliki. Ker nastanek članskih pravic ni v nobeni odvisnosti od izdaje delniške listine, pa ne obstoji zakonita podlaga za konverzijo nedenarne terjatve tožečih strank na izdajo oz. zamenjavo delnic v nematerializirani obliki, v denarno terjatev po določbi 2. odst. 112. člena ZPPSL. Tožečima strankama so namreč z vpisom lastninskega preoblikovanja tožene stranke v sodni register nastale članske pravice do tožene stranke iz delnic oz. začasnic, ki sta jih kupili s pogodbo od Sklada Republike Slovenije za razvoj. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta tožeči stranki svoje članske pravice iz naslova delnic vse do začetka stečaja tudi izvrševali. Te pravice pa tudi za toženo stranko niso sporne in jih v celoti tožečima strankama priznava. Iz navedenih razlogov je odločitev sodišče prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna. Pritožbeno sodišče ugotovlja, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do v pritožbi očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Iz zapisnika glavne obravnave z dne 30.11.1999 izhaja, da je sodišče sprejelo dokazni sklep iz katerega je razvidno, da je vpogledalo stečajni spis St .... Zato pritožbeni očitek, da sodba temelji na dokazih, ki naj bi jih tožena stranka predložila naknadno, nima podlage. Prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, navedenih v 2. odst. 350. člena ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).