Jedro

V upravno sodni praksi je zavzeto stališče, da lahko v postopku izdaje uporabnega dovoljenja sodeluje tudi oseba, ki izkaže svoj pravni interes. Sodišče je zato štelo, da tožnica na podlagi lastništva parcel, na katerih med drugim stoji obravnavani objekt, izkazuje pravni interes za udeležbo v tem postopku kot stranski udeleženec.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bilo investitorju Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, DARS d.d. izdano uporabno dovoljenje za razširitev oskrbnega centra Murska Sobota na AC Vučja vas – Beltinci – sever, zgrajenega na podlagi gradbenega dovoljenja št. 35105-78/2009 SR/HT z dne 9. 7. 2009. Investitor je dne 4. 12. 2013 podal zahtevek za izdajo uporabnega dovoljenja, upravni organ pa je imenoval komisijo za tehnični pregled, ki je pregled opravila dne 18. 12. 2013. Pregled je bil opravljen na podlagi dokumentacije, ki jo je predložil investitor v skladu z 91. členom Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), pregleda objektov s tehnološkimi napravami ter zaslišanja zastopnika investitorja, nadzora, izvajalcev del ter projektantov. Ker je bilo ugotovljeno, da pregledani objekt večinoma izpolnjuje pogoje določene v 95. členu ZGO-1, je komisija predlagala, da se po odpravi pomanjkljivosti investitorju izda uporabno dovoljenje. Investitor je nato dne 13. 1. 2014 dostavil dokazila o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, zato ni bilo več zadržkov za izdajo uporabnega dovoljenja. Pri tehničnem pregledu je sodeloval tudi predstavnik Mestne občine Murska Sobota, ki je ugovarjal, da je objekt zgrajen na zemljiščih parc. št. 5051/3 in 5360/4 k.o. …, ki niso v lasti investitorja, temveč v lasti občine. V postopku izdaje uporabnega dovoljenja se ne ugotavlja pravica graditi na zemljiščih posega, saj je to stvar postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Čeprav se to lahko izpodbija le z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, je upravni organ v tem postopku vpogledal v arhivsko dokumentacijo ter ugotovil, da je bilo gradbeno dovoljenje z dne 9. 7. 2009 izdano tudi za obe sporni zemljišči, za kateri je investitor tedaj dostavil ustrezna dokazila o pravici graditi v skladu z določbami Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji. Zemljišči sta bili v času izdaje gradbenega dovoljenja v družbeni lasti, od 7. 1. 2011 pa je na teh zemljiščih vknjižena lastninska pravica Mestne občine Murska Sobota z zaznambo javnega dobra, kar tudi v skladu s 5. alineo 54. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor izkazuje pravico graditi.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je že pred tehničnim pregledom ugotovila, da se objekt razteza na parc. št. 5051/3 in 5360/3 k.o. …, ki sta v njeni lasti ter da si investitor v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja ni pridobil pravice gradnje. Tožeča stranka tudi ni bila kot lastnik nepremičnin, na katerih bo potekala gradnja, vabljena kot stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. V času izdaje gradbenega dovoljenja je bilo sicer še neurejeno lastninsko stanje ter je bila vpisana družbena lastnina v splošni rabi. Dejstvo pa je, da sta parceli pred izgradnjo avtocestnega omrežja tvorili občinsko javno cesto, zato so obstajale pravne podlage, da se že takrat vpiše lastninska pravica na tožečo stranko. Tožeča stranka je z dopisi z dne 23. 7. 2013, 9. 10. 2013 ter 2. 12. 2013 seznanila investitorja z navedenimi ugotovitvami in predlagala, da se premoženjsko stanje uredi z menjalno pogodbo. Ker se tožeča stranka ni strinjala s cenitvijo, ki jo je opravil investitor, do sklenitve pogodbe ni prišlo. Ob tehničnem pregledu je tožeča stranka izrecno zahtevala, da se uporabno dovoljenje ne izda, dokler si investitor ne pridobi lastninske pravice na spornih parcelah, saj to vprašanje še vedno ni urejeno, zato vztraja, da ni pogojev za izdajo uporabnega dovoljenja. Ne strinja se s stališčem tožene stranke, da je tudi sicer investitor v postopku izdaje gradbenega dovoljenja dostavil ustrezna dokazila o pravici graditi. Investitor namreč postopka, ki ga predvideva Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, ni zaključil in na predmetnih parcelah še vedno ni pridobil lastninske pravice in to iz razlogov, ki so izključno na njegovi strani. Gre torej za gradnjo na tujem zemljišču, kar bi morala ugotoviti tožena stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter vrne zadevo toženi stranki v ponovni postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ugovarja, da tožnik ne more biti stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, saj ZGO-1 v 96. členu določa, da je stranka lahko le investitor. Zato predlaga, da sodišče tožbo zavrže. Podredno pa tožbi ugovarja tudi po vsebini. Ni stvar tehničnega pregleda ugotavljanje pravice graditi, saj je preverjanje dokazil o pravici graditi izrecna naloga upravnega organa v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Pogoje za izdajo uporabnega dovoljenja določa 96. člen ZGO-1. Zaradi navedenega organ v tem postopku ni mogel upoštevati pripomb tožeče stranke, ki se nanašajo na izkazovanje pravice graditi, saj je ureditev lastninsko pravnih razmerij stvar dogovora med tožečo stranko in investitorjem oziroma drugih sodnih postopkov. O pravni naravi uporabnega dovoljenja se je izreklo že tudi Upravno sodišče v zadevi U 230/2007 in sicer, da je uporabno dovoljenje akt, s katerim se potrdi skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem ter projekti, na podlagi katerih je bilo izdano. Podredno predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Postopek pridobitve uporabnega dovoljenja ureja ZGO-1 v določbah od 89. do 105. člena zakona. V skladu s prvim odstavkom 95. člena se s tehničnim pregledom preverja, ali je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem, ali je objekt zanesljiv, ali je projekt izvedenih del izdelan v skladu s predpisi in ali so zgrajeni objekti, s katerimi se zagotavlja minimalna komunalna oskrba. Po 1. točki prvega odstavka 96. člena ZGO-1 se uporabno dovoljenje izda za objekt, za katerega je bilo izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje, če upravni organ na tehničnem pregledu ali ogledu ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka prejšnjega člena. Po določbi drugega odstavka 96. člena ZGO-1 pa je stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja le investitor.

Namen navedenega postopka torej je, da se opravi preizkus skladnosti zgrajenega objekta z gradbenim dovoljenjem ter s pogoji, ki jih določajo gradbeno-tehnični predpisi. Iz navedenega izhaja, da se v tem postopku ugotavljajo le morebitne tehnične pomanjkljivosti, zaradi katerih objekta ne bi bilo mogoče uporabljati, ne pa kakršnekoli investitorjeve pravice ali pravice tretjih oseb. Uporabno dovoljenje je tako odločba, s katero upravni organ, ki je za gradnjo izdal gradbeno dovoljenje, na podlagi prej opravljenega tehničnega pregleda, dovolil začetek uporabe objekta.

V skladu z določbo prvega odstavka 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Tega izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Gre torej za korist, ki temelji na materialnem predpisu. V skladu z navedeno določbo torej lahko v postopku sodeluje tudi oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi.

Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da je lastnica dveh zemljišč, na katerih stoji sporni objekt, in temu tožena stranka ne ugovarja. Po določbi drugega odstavka 96. člena ZGO-1 je v postopku izdaje uporabnega dovoljenja stranka samo investitor, vendar pravica udeleževati se postopka kot stranski udeleženec izhaja tudi iz določbe že citiranega 43. člena ZUP. V zvezi z navedenim je v upravno sodni praksi že zavzeto stališče, da lahko v postopku izdaje uporabnega dovoljenja sodeluje tudi oseba, ki izkaže svoj pravni interes. Sodišče je zato štelo, da tožnica na podlagi lastništva parcel, na katerih med drugim stoji obravnavani objekt, izkazuje pravni interes za udeležbo v tem postopku kot stranski udeleženec, zato ni sledilo predlogu tožene stranke, da njeno tožbo zavrže na podlagi 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

Kot je že navedeno v 6. točki te obrazložitve se v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ugotavljajo le morebitne tehnične pomanjkljivosti, zaradi katerih objekta ne bo mogoče uporabljati. Tožeča stranka pa v tožbi ugovarja, da investitor v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za parceli št. 5051/3 in 5360/3 k.o. …, katerih lastnica je sedaj tožeča stranka, ni izkazal pravice graditi. Navedeni ugovor pa v tem postopku ni relevanten, saj se izkazanost pravice graditi ugotavlja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ne pa v postopku izdaje uporabnega dovoljenja. V zadevi pa je nesporno, da je investitor pridobil pravnomočno gradbeno dovoljenje ter je tudi tedaj izkazal pravico graditi na obeh spornih parcelah. Kasnejša sprememba lastništva parcel pa ne vpliva na veljavnost gradbenega dovoljenja.

Ker na odločitev v zadevi ne morejo vplivati tožbeni ugovori, ki se nanašajo na postopek izdaje gradbenega dovoljenja, ugovorov, ki so stvar postopka izdaje uporabnega dovoljenja, pa tožeča stranka ne navaja, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.